Obilne snežne padavine v začetku leta bodo letos še dolgo v poletje omogočale snežne radosti v visokogorju. Po prvomajskem poslabšanju se je vreme končno vneslo in zato je bil čas da gremo nekam na lepše. Dejstvo je da si je Kaja od vseh nas ture najbolj želela. Potem pa je po nekem čudnem spletu nesrečnih “naključij” ostala na žalost doma. Tako sva se s Tino na pot odpravila sama.

    Gori, doli, gori (Foto: Tina Golob)

Na izhodišču v Turkovem rovtu seveda nisva bila sama. Tina se je odločila da bo turno smučala, sam grem pa še vedno veliko raje peš. Sneg se začne dobrih 100 višincev nad gozdno mejo. Treba pa je povedati da se izredno hitro tali. Zjutraj je bil sneg tako trd, da je Tina morala uporabiti srenače. Meni pa so gojzarji ravno prav grabili v sneg.

(Foto: Tina Golob)

Dolina Za Cmirom (Foto: Tina Golob)

Ker sva hodila res počasi in s precej postanki, sem se sam odločil da bom med tem časom treniral. Tako sem tekel po snežiščih gor in dol. Kasneje pa sem bil v svojem početju bolj koristen, tako da sem nesel Tine smuči. Nazadnje pa  sem skorajda podvojil višince tako da sem na neko točko nesel svoj nahrbtnik, odtekel navzdol po Tininega in potem nazaj gor. Na koncu pa je pobegla čelade poskrbela da je bilo do Kredarice namesto običajnih 1600, kar 2400 višincev.

Do najinega prihoda k Triglavskemu domu se je sneg že močno zmehčal. Vendar se na srečo globlje kot do gležnjev niti v največji vročini ni prediralo. Ker sva bila prepozna, se nisva odločila za vzpon na Triglav. Baje so bile sicer danes gor zelo težavne razmere. Sva se pa namesto tega odpravila v Ivačičevo jamo – najvišje ležečo slovensko jamo. V to jamo sem vedno imel namen iti, kadar sem bil na Kredarici, pa sem vedno pozabil.

Na Kredarici

Kapelica je še vedno globoko pod snegom

Jama leži skorajda točno pod WC-jem Kredarice. Vhod v jamo je tako velik in izrazit da se ga vidi že od daleč – npr. z vrha Tosca ali pa Velikega Draškega vrha. Do same jame najlažje pridemo tako da gremo na sedlo med Kredarico in Triglavom. Potem pa pod skalo na kateri stoji Kredarica prečimo levo. Po nekaj deset metrih bomo naleteli na ozek vhod v jamo. Takoj za tem se jama razširi v zelo veliko dvorano. Pozimi s stropa in tal rastejo ledeni kapniki. Trenutno jih je ostalo le še nekaj. Dno jame pa je ravno in ga prekriva manjše jezerce. Brez derez je hoja po jami nevarna, saj so tla prekrita z ledom.

Ivačičeva jama

 

Nazaj k Staničevemu domu sva sestopila pod Ržjo. Potem pa se je Tina z Begunjski vratc spustila na smučeh, jaz pa sem smučal na gojzarjih. Obema je sestop precej hitreje minil, kot dolg in naporen vzpon. Sneg je bil popoldne ves južen in gnil. V dolini pa že vlada pomlad.

Zdrs snega na Cmiru

Pomlad

GPS sled (Triglav je v Google Earth-u še vedno narobe narisan)

Zanimiv video spreminjanja višine snežne odeje na Kredarici v letošnji zimi

Lep gorniški pozdrav,

Bojan Ambrožič