Smo sredi pomladi, v času, ko se razmnožujejo vetrocvetke – to so rastline, ki se razmnožujejo s prenašanjem cvetnega prahu (peloda) po zraku. Tisti, ki ste občutljivi na cvetni prah – (žal) to zagotovo veste. Vsi ostali pa ste zagotovo opazili rumeno obarvan pelod, ki se trenutno nabira povsod: predvsem pa na avtomobilih in steklenih površinah. Ogledal sem si ga z vrstičnim elektronskim mikroskopom v laboratoriju CO Nanocentra. Ker sem po izobrazbi geolog, sem doslej imel opravka le s fosilnimi različicami peloda (le ta pogosto fosilizira, ker je zelo trpežen). Še nikoli pa nisem opazoval recentnega. Vseeno sem z metodo primerjanja uspel ugotoviti, da gre predvsem za cvetni prah bukve in iglavcev – najverjetneje smreke in bora. Če sem se zmotil, pa naj me prosim kak biolog popravi. Pojasnilo kako deluje vrstični elektronski mikroskop pa dobite v tem prispevku.
Cvetni prah je videti rumene barve (posneto z optičnim mikroskopom) Pelod bora Pelod bukve Pelod bukve, ki se je v vakuumu sesedel sam vase Površina peloda bukve pri večji povečavi Pelod bukve, ki se je sesedel Pelod iglavca – najverjetneje smreke Pelod smreke Pelod hrasta Pelodna zrna Velikost pelodnih zrn znaša med 50 in 100 μm Pomešan pelod bukve in iglavcev
Vir: Denk T. & Grimm G. W. — Significance of pollen characteristics for infrageneric classification and phylogeny in Quercus (Fagaceae). International Journal of Plant Science 170: https://www.researchgate.net/publication/249158636_Denk_T_Grimm_G_W_-_Significance_of_pollen_characteristics_for_infrageneric_classification_and_phylogeny_in_Quercus_Fagaceae_International_Journal_of_Plant_Science_170
Vse slike sem posnel v laboratoriju Centra odličnosti nanoznanosti in nanotehnologije