Če že pri nas ni snega, ga je v Avstriji ogromno.
Na izhodišču pri cerkvi v Innerkemsu naju je pričakal zimska pravljica s sneženjem. Najprej sva se po zasneženi cesti mimo hotela Nockalmhof vzpela do planine Bärengrubenalm. Tu pa sva zavila leva na utrjeno špuro proti Peitlernocku. Hoja skozi gozd je bila prijetna. Snega pa je bilo vseskozi več in več. Nad gozdno mejo, ki je tod šele na višini 2000 m, je vidljivost postala nekoliko slabša. Vseeno pa je bila glede na klavrno vremensko naoved (in nenehno sneženje) presenetljivo dobra. Vršni greben gore je ponekod spihan do trde podlage. Smuka je bila (z izjemo vršnih 100 višincev) vrhunska. Nezvoženega pršiča je bilo še v izobilju. Navdušena sva na planini Bärengrubenalm še enkrat vpregla pse in se povzpela nazaj na vrh. Zanimivo vrh Peitlernocka je enako visok kot naš Krn (2244 m). Na drugem spustu sva samo še bolj vriskala od navdušenja.
Začetek po zasneženi cesti Drugačen pogon Gozdna meja je tu na višini 2000 m Vrh je enako visok kot naš Krn (2244 m) Zgoraj je bilo trdo V gozdu je bil pršič Čez potok je najbolje kar skočiti GPS sled