To je bilo sploh prvič, odkar turno smučam, da sem smučal na smučišču s pomočjo žičniških naprav.
Najprej me je zmrazila zasoljena karta smučarske vozovnice (55 €). Vendar je bilo to hitro pozabljeno, ko sem se zapodil v pobočja z nedotaknjenim pršičem. Novega snega je bilo pol metra in večinoma še ne bil zvožen. V celem dnevu se nismo niti enkrat peljali po urejeni smučarski progi. Vozili smo se izključno po celem snegu v gozdu. V slabih petih urah smo presmučali 5700 višinskih metrov in 23 km. Tako veliko tako dobrega snega nisem še nikjer smučal. Med spusti smo preželi lepo število bližnjih srečanj: skokov, salt. Na srečo se nihče ni polomil. Užitek pa je bil nepopisen. Zaradi varnosti pred snežnimi plazovi smo bili opremljeni z vso potrebno lavinsko opremo.
Tokrat smo se za spremembo navkreber vozili z žičnicami 
Snežna idila 
Takih skokov je bilo kar precej 
Pršiča se človek nikoli ne naveliča 
Smuka med zasneženimi smrekami 
Glisiranje na snegu 
Tokrat s pomočjo žičnic 
Čudovito vreme 
Snežni bar 
Odlična smuka je za nami 
GPS sled 
Profil smučanja
Bojan Ambrožič 