En mesec nazaj nam je slabo vreme preprečilo vzpon na vrh Königstuhla. Danes smo se odločili za revanšo.

Vendar nam je tudi tokrat zagodel močan veter, ki je sproti zametal špuro. Čez vršno pobočje smo se prebijale skozi zavese iz ledenih kristalov, ki jih je nosil orkanski veter. Kljub pozni uri odhoda na turno mi je pripadla “čast”, da sem kot prvi zgazil na vrh gore (2336 m). Žal zame ni bilo nagrade v smislu, da bi potem tudi kot prvi užival v pršiču, ker le tega ni bilo. Vršno pobočje je bilo spihano do trde podlage. Nato, pa nas je čakalo še 4 km dolgočasnega poganja po ravni dolini. Skratka prave smuke nismo imeli in jo tudi ne bi bilo, niti v idealnih razmerah. Zato ta vrh odločno odsvetujem kot cilj turnega smuka. So pa praktično vsi vrhovi na obeh straneh doline zelo dobri smučarskih cilji. Razočarani nad turo, smo se nato odločili za popravni izpit. Kar od glavnega parkirišča pri dr. Josef Merl Hutte smo se vzpeli na Matehanshöhe (2086 m). Smuka s tega vrha pa je bila odlična – ves čas po pršiču, ki smo ga zaman iskali na Königstuhlu.