Tekaška udeležba na maratonih pada; v Sloveniji celo hitreje kot na svetu

Obsežna raziskava, ki jo je za spletni portal RunRepeat.com in Mednarodno atletsko zvezo (IAAF) opravil Jens Jakob Andersen, je pokazala, da v zadnjih letih udeležba na tekaških prireditvah po vsem svetu hitro pada. Avtor je analiziral 107,9 milijona tekaških rezultatov iz 70.000 tekaških prireditev, ki so potekale v obdobju 1986-2018. V raziskavi so bili vključeni maratoni, polmaratoni ter teki na 10 in 5 km v 193 različnih državah. Upoštevani pa so bili izključno rezultati rekreativnih tekačev.

Rezultati raziskave kažejo, da je število udeležencev na tekaških prireditvah od vsega začetka do leta 2016, ves čas raslo. Leta 2016 je bil dosežen vrhunec – od takrat pa udeležba pada. Do leta 2018 je upadla že za 13 %. Najbolj občuten padec je na polmaratonih. Med maratoni pa okoli 2 %.

participation by distance
Udeležba na tekaških prireditvah Vir: RunRepeat.com

V raziskavi so analizirali tudi povprečno hitrost maratonov. Povprečen čas se je od leta 1988 do danes podaljšal iz 3 h 52 min na 4 h 32 min. Zanimivo je, da so od leta 2001 dalje vse počasnejši predvsem moški, saj so v zadnjih 18 letih v povprečju izgubili 27 minut, med tem ko so ženske v tem času v povprečju postale za 4 minute hitrejše. Povprečen čas moških je leta 2018 znašal 4 h 15 min, žensk pa 4 h 52 min. Med slovenskimi tekači so se povprečni časi v zadnjem desetletju poslabšali za 20 min in 34 s. Zelo vzpodbudno pa je to, da smo s povprečnim časom 4 h 2 min še vedno šesti najhitrejši maratonci na svetu! Leta 2018 je bilo tudi prvo leto, ko je na tekaških prireditvah nastopilo več kot 50 % žensk. Delež žensk na maratonu pa je še vedno zgolj 25 % (na Ljubljanskem maratonu 20 %). Pričakovano se viša tudi povprečna starost tekačev – od leta 1986 do lani iz 35,2 na 39,3 let. Bolj žalosti podatek, da so tekači mlajši od 30 let v povprečju le 2 minuti hitrejši od tekačev, ki so stari 50 do 60 let (njihov povprečni čas znaša 4 h 34 min). Raziskava je pokazal tudi trend, da vse več rekreativcev potuje na maratone v tujino. Tujci v povprečju tečejo 8 % hitreje od domačinov. To je lahko razumljivo, saj tisti, ki potujejo, so navadno “bolj resni” tekači.

Podobno kot za svet velja tudi za Slovenijo. Na Ljubljanskem maratonu je udeležba (na maratonu, polmaratonu in rekreativnem teku) dosegla vrhunec leta 2015 (s 16591 udeleženci), od takrat do lani pa je upadla za 2927 tekačev oziroma za 18 % odstotkov, kar je 5 % večji upad od povprečja na svetu.

Udeležba na Ljubljanskem maratonu (Vir: http://vw-ljubljanskimaraton.si/sl/participation)

Kaj je razlog za padec udeležbe? Popularnost teka je v zadnjih 20 letih močno narasla zaradi sodobnega, bolj stresnega, načina življenja. Raziskovalci ugotavljajo, da je mnogim tekačem v tem obdobju tek predstavljal odklop od vsakdanjih obveznosti in izziv na življenjskih prelomnicah (30, 40, 50 let). V tem času je zaključen maraton veljal za lep dosežek. Danes pa velja za nekaj povsem “normalnega”. Hkrati je veliko ljudi, ki so že pretekli maraton, prenehalo teči. Tisti, ki še tečejo, pa so svoj fokus preusmerili na bolj zahtevne izzive: npr. ultramaratone. To opažam tudi sam v segmentu gorskega teka. Pred 15 leti smo v Sloveniji imeli organizirana dva gorska maratona. Letos jih je bilo okrog 15, od tega trije ultramaratoni s progami daljšimi od 100 km.

Kam bo šel trend, je težko reči. Je pa povsem normalno, da priljubljenost športa doseže točko nasičenja in nato do določene mere upade. Kdo ve, mogoče se bomo čez nekaj let spet znašli v gospodarski in družbeni stiski. Ljudje bodo nezadovoljni in bodo svoj obup blažili s tekom.

3 comments

  • Zaslediti je tudi veliko ponudbo strokovnjakov za tek in gibanje nasploh,nastopajo v medijih,svarijo pred pretiravanjem,napredek v tekmovalnem smislu je povsem izključen.Pravzaprav je bilo letos zaslediti zelo energičen nastop proti rekreativnemu športu kjer se gre na rezultat.Tedensko smo bili obveščani o veliki škodljivosti pretiravanja.Zdaj kaj je pravi razlog za to početje nevem,veliko ljudi živi od rekreativnega športa,lahko da si želijo ustvarjati športno populacijo po svojem okusu,tako ki se ne zakadi v prvi hrib,ampak lepo kontrolirano in udobno pušča denar pri strokovnjaku.Pa tudi rekreativci so postajali vedno boljši,nevarno so stopali na področja rezervirana za profesionalce,tudi tu pa bod športa živi veliko ljudi.V družbenem smislu je pa tudi vprašljivo če si država želi preveliko število ljudi ki ne hodijo omamljeni naokrog.Proti pitju ni bilo nikdar skoncentrirane toliko energije,kot pri pretiravanju v rekreativnem športu.

    Všeč mi je

  • Res je moč s temi podatki narediti takole paranoično zgradbo, res pa je možno napravit tudi povsem drugo. Recimo ‘odliv’ polmaratoncev videti kot preusmeritev v maraton, krajše teke, traile, triatlon, v celo množico novih prireditev, recimo ‘padec povprečnega časa’ razumeti kot blagodejno popularizacijo, kar pomeni, da več ljudi teče počasneje, kar je celo NAMEN množičnih tekov (in potem podatek, kako ‘se Slovenci še zmerom držimo’, dobi povsem drug pomen – da smo še zmerom grebatorji in se normalni rekreativci ne odločajo za daljše teke, ker jim je mučno bežat pred metlo in rešilcem) … Skratka Bojan tule vidi strahove, ki jih ni.
    Tone

    Všeč mi je

Submit a comment

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava /  Spremeni )

Google photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google računom. Odjava /  Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava /  Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava /  Spremeni )

Connecting to %s

This site uses Akismet to reduce spam. Learn how your comment data is processed.