Kopiščarjeva pot na Prisank / Prisojnik je poimenovana po trentarskem vodniku Antonu Kravanji – Kopiščarju. Zgrajena je bila že davnega leta 1948. Pred izgradnjo modernih športnih ferat v 21. stol., je bila to najtežja ferata v Sloveniji. Meni je všeč, ker poteka čez severno steno gore, kar omogoča tudi nam običajnim gornikom, vpogled na doživetja alpinistov, ki plezajo visoke stene.

• 

• 

• 

Pot se začne pri Erjavčevi koči na Vršiču. Sprva skozi gozd sledimo stezici do vznožja stene. V začetnem delu se pot strmo vzpne ob jeklenicah. Nato pa se položi, hkrati pa se odpre se lep pogled na Ajdovsko deklico. Šele po uri hoje pot zopet pripelje v steno. Tu je tudi najtežji del poti – navpičen kamin čez katerega se povzpnemo skobah. Kaminu sledi zelo ozek skalni preduh, ki zahteva, da si snamemo nahrbtnik. Pot za tem spet postane manj zahtevna in nas pripelje v Prednje Prisankovo okno. Po skobah se dvignemo iz okna na greben, kjer se priključimo Grebenski poti. Po njej v eni uri hoje brez večjih težav dosežemo vrh gore.

• 

• 

• 

• 

• 

• 

• 

• 

Za sestop / nadaljevanje ture imamo več možnosti, saj Prisank sodi med slovenske gore v visokogorju, ki so najbolj gosto posejane s planinskimi potmi. Najlažja je Slovenska pot, le nekoliko težja je Grebenska pot. Najtežje (in hkrati najlepše) pa je nadaljevanje po poti skozi Zadnje Prisankovo okno. Poleg naštetih obstaja še Hanzova pot, ki pa ni najbolj priporočljiva za sestop. Poleg tega zaradi večnega snežišča v Hudičevem žlebu zahteva tudi uporabo zimske opreme.