Aljažev stolp na vrhu Triglava je eden največjih slovenskih simbolov. Jakob Aljaž ga je postavil, da bi se uprl takrat prisotni nemški okupaciji. Po 123 letih pa se je prvič zgodilo, da je vrh Triglava ostal brez stolpa. Stolp bodo popravili in (upam) da kmalu vrnili nazaj na svoje mesto. Zanimalo me je kako zgleda Triglav brez stolpa. Zato sem se s tekaškimi prijatelji odpravil na Triglav, da bi videl kako je gora videti brez svojega simbola.
S turo smo začeli na nabito polnem parkirišču v Vratih. Nato pa smo se po Tominškovi poti povzpeli na Triglavske pode. Pot je v prvem delu zelo strma in kot nalašč za tekaški korak. V drugem delu pa zelo lepo pelje po policah nad Triglavsko severno steno. Prek Podov smo se vzpeli na Kredarico. Nato pa nadaljevali proti vrhu Triglava. Ves čas je bila prisotna velika gneča. Zato je bilo potrebno nekaj dodatne previdnosti. Vrh Triglava je bil brez Aljaževega stolpa videti “prazen”, kljub množici planincev. Zagotovo “pravega” Triglava brez Aljaževega stolpa ni.
Z vrha Triglava smo sestopili nazaj do Triglavskega doma na Kredarici. Tu se je širil obupen smrad z greznice. Zato smo kar ušli naprej proti Staničevemu domu. Od doma smo se po markirani poti vzpeli še do Begunjska vratc. Nato pa smo skrenili z markirane pot in zavili na brezpotje v dolino Za Cmirom. S tem smo si pridelali nekaj luštnega plezanja po skrotju navzdol. Pravi sestop v dolino Za Cmirom sicer poteka s sedla med Begunjskim vrhom in Rjavčevimi glavami. Pot po dolini je dobro označena s številni možici. 700 višinskih metrov dolgo melišče pa nam je omogočilo hiter in lahek sestop do Turkovega Rovta v dolini Vrat. Nazadnje je sledil le še kilometer teka po cesti nazaj do izhodišča.
- GPS sled
- Opis ture v Vodniku (stran 10 in 126): https://bojanambrozic.files.wordpress.com/2015/08/bojan-ambroc5beic48d-planinski-vodnik-julijske-alpe-16-8-2015.pdf
One comment