Kraljica Visokih Tur

Hochalmspitze, imenovana tudi Kraljica Visokih Tur je ena mojih najljubših gora. Kadarkoli se ozrem proti severu z vrhov Julijcev ali Karavank se vedno zagledanem v to mogočno goro. Zato me ona ali pa njene prav tako čudovite sosede v pogorju Ankogelgruppe pogosto premamijo k obisku. Tudi tokrat je bilo tako.

Jezero

Ledenik Tripkees

Na vznožju ledenika

Vrh ledenika, začetek ferate

Čez ledenik

S turo smo začeli pod jezom v Gößgrabnu. Potem pa smo se po poti mimo Giesnerhutte vzpeli proti ledeniku Trippkees. Večji del ledenika poteka zahodno od poti. Pot preči le njegov najbolj vzhodni del, ki pa je v bistvu samo nekoliko bolj strmo snežišče. Ledeniških razpok ni. Vseeno pa je zaradi strmine potrebna zimska oprema. Nošenje zimskih gojzarjev na celotni celodnevni turi zgolj zaradi 15 min hoje čez ledenik seveda ne pride v poštev. Zato se je tu vsak znašel nekoliko po svoje.

Skalni stolp Steinerne Mandln

bty

Ledenik Hochalmkees

Z vrha ledenika smo nadaljevali po kratki, a strmi ferati do skalnega stolpa Steinerne Mandln (3125 m). Nato pa po JV grebenu Hochalmspitze do vrha gore (3360 m). Z izjemo meglic, ki so se občasno podile po gori smo imeli idealno vreme. Sestopili smo po ferati (težavnost C) čez greben Detmolder Grat. Ferata nas po skalnih policah pelje nad ledenikom Tripkees. Na koncu ferate trenutno leži še eno delikatno snežišče. Nato pa se pot nerodno še kar nekaj časa spušča čez naložene kamne do škrbine Lassacher Winkelscharte (2856 m). Od tu je pot potem manj zahtevna in se mimo koče Giesnerhutte spusti nazaj na izhodišče.