Sellaronda ultra trail

Sellaronda je znan krog po prelazih (Sella, Gardena, Fedaia in Porodi) in dolinah (Val di Fasa, Badia, Gardena, Arabba) okrog pogorja Sella v Dolomitih. Sellaronda ima več svojih različic. Pozimi je mogoče celoten krog  presmučati. Poleti po tej trasi poteka kolesarska dirka. Jaz pa sem se udeležil gorskega ultramaratona Sellaronda ultratrail. Ultramaraton je dolg 61 km s 3300 višinskimi metri vzponov in spustov.

Na tekmo sem se odpravil s tekaškima kolegoma Samom in Žigo. Spremljala pa nas je še Samova punca Tajda. Na štart v Canazei smo se odpeljali v petek popoldne. Štart tekme pa je bil v sobot ob petih uri zjutraj . Ob štirih zjutraj je v Canazeju zelo močno deževalo. Vremenska napoved pa je kazala, da bo kasneje dež ponehal. Zato so se organizatorji zadnji hip odločili, da štart prestavijo za pol ure. In res je dež tik pred štartom ponehal. Kljub zgodnji uri, pa je bilo celo prijetnih 15 °C. Celo tekmo smo potem imeli lepo vreme in idealne pogoje za tek.

Na tekmi so nas čakali štirje daljši vzponi. Prvi je bil do prelaza Sella (2218 m). Počutil sem se odlično in praktično celoten 6 km dolg klanec pretekel. Do vrha klanca sem se prebil kar na 15. mesto. Vmes pa sem občudoval čudovite špičaste gore v gorski skupini Sassolungo. Nato je sledil spust po smučišču do vasi Selva di Val Gardena (1563 m). Spusti me vedno najbolj skrbijo, saj zaradi svojih nepopravljivo poškodovanih gležnjev, nikoli ne morem vedeti kako se mi bo izšlo. Vendar teren ni zahteven in mi dobesedno leti (povprečni tempo 3:44/ km). Navzdol pridobim še tri mesta. Nato sledi kilometer ravnine skozi vas, kjer tečem prehitro: s tempom 4:10/km. Noge so lahke. A, zavedam se, da je do cilja še skorajda 50 km. Sledi 700 višinskih metrov vzpona na prelaz Passo Gardena (2136 m). Vzpon je položen, saj poteka po široki makadamski cesti. Počutim se dobro in do vrha klanca pridobim še dve mesti.

S prelaza je sledil spust v Corvaro (1568 m). Do koncu spusta sem izgubil okrog pet mest. Vendar sem bil vesel, saj je bilo za mano že 28 km, kar je po razdalji malo manj kot polovica proge. Za to pot pa sem potreboval samo 3 ure in 23 sekund. Zato sem bil prepričan, da je hujši del že za mano in da imam do cilja le še dobre 3 ure teka. Na okrepčevalnici me pričaka Tajda in mi ponudi pohodne palice. Vendar sem jih  odklonil, saj je bila do sem proga praktično “ravninska”.

Kakšna našaka! Takoj za Corvaro sledi zelo strm vzpon, kjer bi mi bilo s palicami precej lažje. Na tem (tretjem) vzponu tudi ni bilo udobja kolovozne pot. Pač pa smo grizli kolena naravnost navzgor po smučišču pod goro Piz Boe. Držim se manjše skupine tekačev, kar mi omogoča, da še vedno držim zelo spodoben povprečen tempo vzpenjanja 1000 višinskih metrov na uro. Tretji spust je bil najbolj tehnično zahteven in se je končal v vasi Arabba (37. km). Do sem pridem že zelo načet. Pred mano pa je še kar 24 km poti.

Četrti vzpon je bil od vseh vzponov najdaljši (dolg 9 km) in z največjo višinsko razliko (870 m). Poleg tega, pa ni bil v enem koraku, ampak je šlo precej gor in dol. Najbolj peklenski je bil začetni del vzpona skozi zelo dolgočasen in zaraščen gozd. Na srečo je bilo razgled nad gozdno mejo nebeški. Vsaj nekaj, kar nam je blažilo napore. Najlepši del celotne Sellaronde je bil od 44. do 52. km, ko smo tekli po poteh nasproti Marmolade. Prava škoda, da nisem imel časa tu uživati v razgledih. Pot je tu ves čas potekala po 100 višincev gor in dol. Na enem izmed spustov sem si zvil gleženj. Moj krik od bolečin se je najbrž slišal še v sosednjo dolino.  Močneje sem zavezal superge in upal, da mi gleženj ne zateče preveč.  Od 50. km dalje sem bil že tako utrujen, da sem lahko tekel izključno le še po ravnem in spuste. Vsak najmanjši klanec mi je predstavljal hud napor. Prehiti me veliko tekačev. Zadnji,  četrti, spust je potekal prek prelaza Pordoi (2239 m) v cilj v vasi Canazei (1450 m).

V cilju sem bil 24. med 450 tekmovalci s časom 7 ur 49 m in 36 sekund. To pove kako zelo težak je bil drugi del proge, glede na to, da sem za prvo polovico proge potreboval 3 ure, za drugo polovico pa skorajda 5 ur! Tekma ima približno enako višincev, kot Monte Rosa Sky Marathon. Vendar so na Sellarondi moje noge štirje spusti uničili (na Monte Rosi sem se navzdol vozil po riti). Tako uničen po tekmi že dolgo nisem bil. Proga ni terjala davek samo pri meni, ampak je je kar okoli 100 tekačev prisilila k odstopu.

Rezultati: http://cms.pegasomedia.it/public/allegati/124/dolomyths_run_sellaronda_ultratrail_ordine_d_arrivo.pdf

12 comments

Submit a comment

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava /  Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Odjava /  Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava /  Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava /  Spremeni )

Connecting to %s

This site uses Akismet to reduce spam. Learn how your comment data is processed.