Za danes je bilo napovedano slabo vreme s plohami in nevihtami. Zato sva potrebovala cilj v Dolomitih, kjer je turo mogoče v primeru poslabšanja vremena hitro skrajšati. Kot nalašč za tako vreme se je izkazala ferata Trincee, ker poteka čez štiri razgledne skalne stolpe in z vsakega je mogoče v primeru sile sestopiti v dolino. Izhodišče za turo predstavlja zahodni rob jezera Fedaia (2057 m). S tod sva se povzpela do koče Luigi Gorzia (2478 m), od koder je še 15 min hoje do začetka ferate. Najtežji del ferate je že na samem začetku (C/D). Nato se težavnost giblje večinoma okrog B/C – s posameznima mesti C (tudi navzdol). Ferata poteka skorajda ves čas po grebenu. Zato so razgledi res lepi: na jug na Marmolado in na sever na Piz Boe in pogorje Sella. Ferata vodi čez 4 večje skalne stolpe, ostale pa iz meni nerazumljivega razloga obide. Najvišji vrh poti je stolp La Mesola (2727 m). Drugi stolp (Saso del Eremita) sva izpustila, saj poteka nekoliko izven poti. Ferata čez tretji in četrti stolp je lahka; večino časa se kar hodi po običajni peš poti. Čisto na koncu ferate je zelo dolg tunel, ki je v resnici ostanek kaverne iz časa 1. svetovne vojne. Tunela je za kakšnih 10 min hoje, zato nikar brez naglavne svetilke. Ko prilezemo iz tunela, se ferata konča pri bivaku Botanini (2552 m). Midva pa sva se od bivaka povzpela še na bližnji vrh Mesolina (2642 m). Vreme se je vmes začelo (kot po napovedi) naglo kvariti. Zato sva po geološki poti urno sestopila nazaj na izhodišče. Ta pot mi je zelo znana, saj sem po njej 3 leta nazaj tekel na DoloMyths ultra trailu. Takrat sem moral zaradi tekme zelo hiteti in nisem imel časa uživati v razgledih. Danes pa sem popravil “krivico”; vsaj dokler se ni vsula dežna ploh in so se razgledi skrili v megli.