Ankogel (3252 m)

Ankogel je z višino 3252 m druga najvišja gora v pogorju Ankogelgruppe. Na Ankoglu sem že bil poleti. Zimski vzpon pa mi je manjkal. Zato sem se z veseljem odzval vabilu Nejca in Anje, da ga za trening osvojimo še pozimi. Večina se na Ankogel odpravi v času obratovanju gondole, ki udobno pripelje do višine 2630 m. Trenutno pa gondola in smučišče ne delujeta, kar me čudi, saj je snega še več kot dovolj.

Tako smo se proti Ankoglu odpravili čisto iz doline – iz vasi Mallnitz, ki leži na skromni višini 1260 m. Torej nas do vrha spodobnih 2000 m vzpona. Najbolj nas je skrbelo, da se bo sneg preveč prediral. Na srečo je bil zjutraj sneg tako trd, da smo se odločili za hojo z  derezami. V dveh urah in pol smo se vzpeli do vrha smučišča, kjer stoji koča Hannoverhaus (2565 m). Na naše presenečenje gazi naprej proti Ankoglu ni bilo. Zato smo je naredili mi. Sneg se nam je sicer prediral. Ampak ni bilo tako hudo. Pot se najprej rahlo spusti in preči proti zahodu. Nato pa se po ledeniku Lassacher Kees vzpne proti Malemu Ankoglu. Tu nekje sta se kolega odločila, da imata dovolj naporov in da bosta obrnila. Proti vrhu sem se odpravil sam.

Do Malega Ankogla je pot ves čas lahka in brez posebnosti. Prav tako je bilo zaradi Sonca prijetno toplo. Na višini približno 3000 m pa je začel pihati mrzel in sunkovit veter. Na čase sem moral kar paziti, da me ni odpihnilo z grebena. Z Malega Ankogla (3096 m) sem nadaljeval po položnem grebenu na glavni greben, ki pripelje na vrh Ankogla. Snega je bilo tu relativno malo. Preostali sneg pa je bil južen, da se je delala cokla. Do vrh Ankogla je zato ves čas potrebno po malem plezati. Na vrhu gore je bil razgled božanski. Vendar zaradi vetra in mraza na vrhu nisem zdržal dlje kot 5 min. Zelo previdno sem splezal nazaj dol do Malega Ankogla. Nato pa sem po smeri pristopa sestopil nazaj do koče Hannoverhaus, kjer sta me nestrpno čakala kolega. Zatem je sledil le še uživaški spust po smučišču v dolino. Smuči nismo imeli. Vendar, je bil sneg tako južen, teren pa dovolj strm, da smo lahko smučali kar po gojzarji. Naše užitke pa je nenadoma zmotil močan trušč. Iz bližnje gore se je sprožil gromozanski snežni plaz. Plaz je bil tako velik, da je dosegel smučišče.

Skratka zelo lep dan. Nabralo pa se je tudi 15 km poti in 2300 višincev. 

One comment

Submit a comment

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava /  Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Odjava /  Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava /  Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava /  Spremeni )

Connecting to %s

This site uses Akismet to reduce spam. Learn how your comment data is processed.