Dovška Baba

Ponoči je spet zapadel nov sneg, kar naju je prisililo v uporabo rezervne ture. To je bila smuka z Dovške Babe. Cesta je bila zjutraj na srečo že splužena do standardnega parkirišča pri manjši hidroelektrarni nad Dovjami. Vseeno pa je na cesti ostalo dovolj snega, da sva lahko takoj stopila na smuči.

Po cesti sva nadaljevala mimo planin Viule in Ravne vse do planinske koče na planini Dovška Rožca. Zaradi goste megle sva kočo skorajda zgrešila, kljub temu, da sva šla samo par 10 m stran od nje. Nad kočo sva se v megli orientirala tako, da sva sledila slemenu gore. Na vrhu Dovške Babe ni bilo kaj dosti več razgleda, kot do konca smuči. Smuka navzdol pa je bila dobra: 20 centimetrov pršiča na skorjasti podlagi. Od koče sva se po strmi grapi spustila direktno na cesto. To je bil moj daleč najstrmejši turni smuk doslej (naklon ca. 40 °). Potem pa samo še čez planine in po zasneženih cestah nazaj do avta.