Zakaj je dobro da prestavljamo uro?

V Evropski uniji po dogovoru uro prestavljamo iz zimskega na poletni čas zadnjo nedeljo v marcu in iz poletnega časa nazaj na zimski čas zadnjo nedeljo v oktobru. In prav vsakič ko se to zgodi je mogoče v medijih in na družbenih omrežjih mogoče zaslediti ogromno godrnjanja: »Češ kaj nam je pa to treba? Sedaj bo pa spet treba bolj zgodaj/pozno vstati.« Meni se zdi prestavljanje ure odlična ideja. V tem blogu bom pojasnil zakaj.

daylight_savings_time
Prestavljanje ure iz zimskega časa na poletni čas in obratno

Prvi državi, ki sta uvedli poleti čas, sta bila Nemčija in Avstro-Ogrska, leta 1916, da bi med 1. svetovno vojno privarčevali na zalogah premoga. Kmalu za tem se je poletni čas razširil na večino takratnih držav. Moderna raba poletnega časa, pa je vezana na energetsko krizo v sedemdesetih letih. V Jugoslaviji je bil uveden leta 1982, v Sloveniji pa leta 1991.  Skratka poletni čas je bil zgodovinsko uveden, da bi privarčevali na energiji na ta način, da bi bili ljudje budni v času Sončne svetlobe. Na ta način pa bi se zmanjšala potreba po električni energiji, nafti in premogu. V zadnjem času nekatere študije kažejo, da poleti čas nima več pomembnega vpliva na gospodarstvo.

1920px-DaylightSaving-World-Subdivisions
Karta držav glede na to ali uporabljajo poletni čas ali ne.Modra barva predstavlja države kjer upoštevajo poletni čas. Oranžna barva predstavlja države, ki so včasih upoštevale poletni čas. Rdeča barva predstavlja države, ki ne upoštevajo poletnega časa (Vir: https://sl.wikipedia.org/wiki/Poletni_%C4%8Das#/media/File:DaylightSaving-World-Subdivisions.png)

V angleško govorečem svetu poletni čas imenujejo »daylight saving time«. Dobesedni prevod bi bil »čas namenjen varčevanju dnevne svetlobe«. In to je glavni razlog zakaj sem mnenja, da je dobro, da se poletni čas še naprej uporablja. V 21. stoletju se je dolžina delovnikov zopet povečala. Posledično imajo ljudje vse manj časa zase, za družino in svoje hobije. Poletni čas tako omogoča, da imajo ljudje po koncu delavnika še nekaj dnevne svetlobe, ki jo lahko izkoristimo za rekreacijo in hobije. Na primer, če ne bi imeli poletnega časa, bi 21. junija v Ljubljani Sonce vzšlo že ob 4 uri in 11 min, kar je sredi noči, ko večina ljudi spi. Sonce pa bi isti dan zašlo že ob 20. uri in 56 minut.

1920px-Standard_World_Time_Zones
Časovni pasovi (Vir: https://en.wikipedia.org/wiki/Time_zone#/media/File:Standard_World_Time_Zones.png )

Poleti čas pa je le eden izmed mehanizmov s katerimi usklajujemo Sončev čas (cikel menjavanja dneva in noči) z življenjskimi navadami ljudi. Drugi tak mehanizem je bila uvedba časovnih pasov.  Na svetu je teoretično 24 časovnih pasov. Vsak časovni pas bi teoretično moral oklepati 7.5° geografske dolžine vzhodno in zahodno (skupaj 15°, kar je toliko kot se Zemlja zavrti okoli svoje osi v eni uri) okoli poldnevnikov deljivih s številom 15; in še časovni pas okoli začetnega Greenwiški poldnevnik. Zaradi političnih razlogov so časovni pasovi večinoma prilagojeni oblikam držav. Slovenija leži skorajda točno na sredini časovnega pasu UTC**+1h, kar pomeni da imamo v Sloveniji pozimi (ko ni poletnega časa) skorajda povsem naraven čas. Na drugi je strani je ekstremen primer Kitajska, ki  leži v kar v petih različnih naravnih časovnih pasovih. Na ozemlju celotne države pa uporabljajo samo en časovni pas (UTC +8 h). Prav tako ne poznajo  poletnega času. Tako v mestu Kashgar, na zahodu Kitajske, Sonce 21. decembra vzide šele ob 10:12 uri, med tem ko v prestolnici Peking na isti dan že ob 7:32 uri (kraja ležita skorajda na isti geografski širini).

Solar_time_vs_standard_time
Razlika med sončevim časom in časom v rabi v določeni državi (Vir: https://en.wikipedia.org/wiki/Time_zone#/media/File:Solar_time_vs_standard_time.png)

Sem mnenja, da bi v Sloveniji morali ostati celo leto na poletnem času (UTC +2h), ker se ta veliko bolj, kot zimski čas, ujema z navadami prebivalstva (tak sistem npr. uporablja Islandija). Sedaj, ko smo na zimskem času večina ljudi po prihodu iz službe nima več dnevne svetlobe. Kot tekač opažam, da ljudje pozimi (po temi) veliko manj tečejo. Pomanjkanje dnevne svetlobe povzroča tudi nastanek t.i. sezonske razpoloženjske motnje ali zimske depresije.  Če bi v Sloveniji tudi pozimi ostali na poletnem času, bi v Ljubljani tudi na najkrajši dan v letu (21. decembra), Sonce zašlo ob 17 uri 19 minut, Sonce pa bi vzšlo ob 8 uri 41 minut, ko je večina ljudi v službi in takrat nujno ne potrebuje dnevne svetlobe. Še najbolje pa bi bilo kar celo leto uporabljati čas UTC +3 h. Na ta način bi bil Sončni vzhod približno usklajen s začetkom delovnega dneva. Sončna svetloba pa bi večino leta sijala še dolgo po koncu povprečnega delovnika. Se strinjate?

* Razlike v času Sončnih vzhodov in zahodov se od Ljubljane lahko razlikujejo za + 3 minute na skrajnem zahodu države in – 4 minute na skrajnem vzhodu Slovenije.

**UTC je univerzalni koordinatni čas (imenovan tudi Greenwiški srednji čas).

_ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _

S svojim prostovoljnim prispevkom podprite nastajanje Bloga. Hvala!

V kolikor boste to želeli mi lahko pošljite e-mail in dodal vas bom na poseben Seznam podpornikov bloga.

€1,00

 

3 comments

Submit a comment

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava / Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava / Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava / Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Odjava / Spremeni )

Connecting to %s