Naš prvotni plan je bil najprej vzpon na goro Hochalmspitze. Vendar je ob šestih zjutraj na izhodišči pri jezu v Gössu močno deževalo. Nekaj časa se je tako močno zlivalo, da smo se že skorajda mislili vrniti v Slovenijo. Vendar je nekoliko kasneje dež ponehal in smo se odločili za pristop na tiri tisočak Säuleck. Meni je to po svoje celo ustrezalo, saj na tej gori nisem bil že celih sedem let.

Iz Gössa smo se povzpeli do koče Gieβener Hütte. Od tu pa smo prečili pod ledenikom Trippkees proti škrbini Mallnitzer Scharte (2672 m). Zaradi obilnih padavin in močnega taljenja ledenika, so močno narasli hudourniški potoki. Nekatere je bilo potrebno prebresti.

Pri koči Giessener huttte

Bojne rane

Prečenje

Kamninski ledenik

Prečenje hudournikov

Pot do škrbine Mallnitzer Scharte poteka čez kamninski ledenik. V praksi to pomeni hojo čez številne več tonske skale, ki se nevarno majejo. Ves čas obstaja velika nevarnost, da se bo kakšna taka skala nenadoma premaknila in ti zdrobila nogo. Pot na drugo stran škrbine prav tako poteka čez take skale. Za tem pa je sledil le še vzpon na vrh Säulecka.

Winterleitenkopf

Pogled proti Hochalsmpitze (v megli) in ledeniku Trippkees

Blodnjak med balvani

Pod vrhom Säulecka

Jezero Doessner See

Vrh Säuleck

Žal na celi poti nismo bili deležni prav nikakršnih razgledov. Vendar smo bili samo veseli, da ni deževalo. Med tem so pa ironično v Sloveniji padali poletni vročinski rekordi. Turo bi se sicer dalo narediti tudi krožno, s prečenjem iz Säulecka po grebenu proti škrbini Lassacker Winkelscharte.  Tu čez poteka ferata težavnosti C. Mi pa smo samovarovalne komplete pustili v avtu.  Tako smo sestopili  nazaj po isti poti, z izjemo ovinka na vrh Winterleitenkopf (2518 m).