Obir je gorski masiv v Karavankah na Avstrijskem Koroškem. Od glavnega grebena Karavank ga loči dolina Obirskega potoka. Prav ta “izolacija” Obirja od ostalih gora v Karavankah, pa je razlog da ga doslej še nisem obiskal. Namreč večina vrhov in gora v Karavankah je dovolj blizu skupaj, da lahko hitro prehajamo iz enega na drug vrh. Obir pa stoji tako sam zase, da ture (vsaj logično) ni mogoče nadaljevati na noben drug vrh.

Košuta

Karavanke

Ojstrc

S turo sem začel v zaselku Suha (Zauchen), ki leži približno 4 km naprej ob cesti (iz smeri Jezerskega) od Železne Kaple. Iz Suhe na Obir vodita dve poti. Sam sem izbral pot skozi Kunetov graben. Začetek poti je pri mostu ob avtobusni postaji. Pot sprva poteka po asfaltni cesti skozi zaselek. Nato pa stopimo na kolovoz po katerem se vzpnemo skozi celoten Kunetov graben. Pot je sicer označena. Vendar so markacije zelo redke. Ker ves čas hodimo po kolovozu, ki se le blago vzpenja navzgor skozi graben, se vse skupaj zelo vleče.

Zaraščena pot

Karavanke

Pot iz Železne Kaple je lepša

Po petih kilometrih kolovoza nas markacije povedejo na drobno stezico. Verjamem da je pozimi drugače. Vendar tokrat je bila pot zelo močno zaraščena. Tu se v daljavi tudi prvič pokaže vrh Obirja (Ojstrc ali Hochobir). Pot prek manjše planine (Zgornja Šefnarca) pripelje na sedlo Počula. Do sem je pot precej nezanimiva. Od tu dalje pa se začne lep gorski svet.

Prek planine Na Jezercah sem nadaljeval do koče Eisenkapllerhutte. Do sem iz doline Obirskega potoka vodi avtomobilska cesta. To se pozna tudi na poti. Če sem do sem hodil po komaj vidni stezici, je  od tu naprej pot razrita, kot pri nas na najbolj uhojenih poteh (npr. na Triglav).

Vrh OBirja – Ojstrc oz. Hochobir

Pot se hitro dvigne nad gozdno mejo in pokaže se nam razgled na Ojstrc, ki po obliki nekoliko spominja na Nanos iz Razdrtega. Pot je še naprej zelo položna in pelje okrog celotne planote na vrh gore. Zato se mi zdi Obir super vrh za trening gorskega teka pozimi, saj razen mogoče zadnjih sto metrov, ni nevarnosti.

V lepem dnevu sem na vrhu poležaval kar debelo uro. Do sedla Počula sem sestopil po isti poti. Potem pa sem se odločil da sestopim po poti, ki je vodila v Železno Kaplo. Po tistem grdem kolovozu skozi Kunetov graben že ne bom hodil. In res je pot proti Železni Kapli zelo lepa. Ves čas poteka po ali tik pod gorskim slemenom med dolinama Suhe in Obirskega potoka.  Pot je mehka in res odlična za tek. Vmes za odžejanje najdemo še Nežin izvir, ki ima baje zdravilna lastnosti.

GPS sled

Iz Železne Kaple sem potem po cesti odtekel nazaj do izhodišča v Suhi. Cesta je kar precej prometna. Na srečo pa se jo da vsaj deloma obiti po vzporedni kolesarski stezi in kolovozih.

Lep gorsko-tekaški pozdrav,

Bojan Ambrožič

_ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _

Hi

Obir is the highest mountain in Northern Karawanken in Kärnten. I did run to the Obir`s highest peak named Ojstrc (in German Hochobir) from the small vilage of Suha (in German Sauchen) near Železna Kapla (Bad Eisenkappel). The path is very long, but not very steep. It takes about 5 hours to reach the summit from the trailhead. From the top I have enjoyed beautiful autmn views of the Drau valley, main Karwanken ridge and Hohe Tauren.

Regards,

Bojan