Tek trojk 2017: 29 km

Najprej sem zjutraj užival v fantastični maratonski predstavi Kenijca Eliuda Kipchogeja, ki je le za 25 sekund zgrešil magično mejo dveh ur na maratonski razdalji. V prvi vrsti je sicer bolj šlo za laboratorijski poskus, kot za pravo tekmo. Vendar s tem tekom se je pokazala ena nova pot, v katero se bo mogoče začel razvijati maratonski tek. Kot zanimivost: Kipchogejeva povprečna hitrost teka je bila kar 2 minute 51 sekund na kilometer (21,1 km/h). Povprečno je vsakih 600 m proge pretekel v 1 minuti in 41 s.

V navdušenju nad tem dosežkom sem se odpravil na štart Teka trojk v Ljubljani. Ekipo sta poleg mene sestavljala še Jasmina Jelovšek in Marjan Šebenik. Ves čas me je zelo skrbelo, da bom najšibkejši člen glede na to, da je minilo komaj teden dni od mojega prvega nastopa na 100 km razdalji.

18278769_1379403908748693_3724611848110965912_o
Naša trojka

Če je bil nastop na tej razdalji zame peklenski, žal ni bilo nič bolje potem ko sem prišel v cilj. Prvi dan sem se počutil tako izčrpan in tako slabo, da sem razmišljal da bi šel že v bolnišnico. Hoditi nisem mogel. Zasilni invalidski voziček je zame predstavljal pisarniški stol. Zaradi vsesplošnih bolečin in slabosti pa prvi dan niti zaspati nisem mogel. Na srečo so se mi po enem dnevu moči začele hitro vračati in končno sem lahko zaspal. In potem sem bolj ali manj nepretrgano spal naslednja dva dni. Zato sem se spraševal, če bom danes sploh zmogel preteči 29 kilometrov?

DSC_0257
Na Golovcu

Na srečo je bilo vreme lepo. Če bi bil dež, zagotovo ne bi mogel teči. Tako pa sem užival v lepem, a ne premrzlem vremenu. Jasmina je na moje presenečenje v prvih kilometrih zastavila zelo hiter tempo (okrog 3:57/ km). Midva z Marjanom pa sva ji samo pomagala držati ta tempo.

DSC_0240ccc – kopija
Tekaški vlak

Kasneje se je sicer izkazalo, da je bil tempo za Jasmino nekoliko prehiter. Sam pa sem ves čas užival v sproščenem teku. To je bila prva tekma na kateri mi ni bilo treba niti malo trpeti. Prvih 10 kilometrov proge se mi je zelo vleklo, saj se večinoma teče po cesti. Potem pa smo končno prišli na PST, kjer je bilo ogromno pohodnikov. Tu sem spet stopil na čelo naše skupine, da sem delal prostor za Jasmino, ki se je tu že zelo mučila. Na 16. km smo končno zapustili asfalt in se podala na gozdno pot čez Golovec. Na sv. Urhu nas je Pričakal Žiga X in nas založil z geli. Teh sicer nismo potrebovali. Bolj smo potrebovali  dodatno vzpodbudo za Jasmino. In ko jo je dobila, ji je spet šlo odlično.

18339171_120332000632813991_202810354_o

11 km poti čez Golovec je zaradi lepote proge minilo kot bi trenil. In že smo šprintali mimo observatorija navzdol proti cilju. Preživeli smo še zadnja dva kilometra asfalta skozi mesto in se v cilju s časom 2 uri 10 min 33 s veselili petega mesta med mešanimi trojkami.

18319381_1379405628748521_3522604308160897581_o
Ciljni finiš
18423172_10213037340834086_5270917948098197921_o
V cilju (Foto: Matjaž V.)

Lepo je bilo!

Bojan Ambrožič

Trasa29_2016
29 km dolga proga Teka trojk

Submit a comment

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava / Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava / Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava / Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Odjava / Spremeni )

Connecting to %s