Kukova špica je vrh piramidaste oblike, ki leži na skrajnem “desnem” delu Julijcev, gledano iz smeri Ljubljanske kotline. Na goro sem se podal, ker sem si obetal luštno pikanje. Na turi se mi je pridružil še kolega Uroš.

Today I have climbed Mt. Kukova špica (2427 m). It is a little known mountain in the eastern part of the Julian Alps. Also there is no marked path to it`s summit. The easiest route to the top is  from Vrata valley via Črlovec gulley and Čez Gulce col. It takes about 5 h to reach the summit. From the top of Kukova špica the Amphitheater cirque (note the headline image) could be seen, which is considered as the most beautiful cirque of the Julian Alps.

Strm cestni klanec za Peričnikom sva komajda zvozila. Sicer pa je cesta v Vrata normalno prevozna. Avto sva pustila na parkirišču pod grabnom Veliki Črlovec. Potem pa sva se po neoznačeni, a lepo uhojeni, poti povzpela pod ostenja Kukova špice. Ta pot je ena izmed najbolj udobnih poti v Julijcih, saj na poti ni zoprnega kamenja. Večinoma se hodi po mehkih iglicah in mahu. To je bilo danes še toliko bolj pomembno, saj sva dobršen del poti prehodila s zimskimi gozjarji. Če sem dva dni nazaj trpel v Kačjem grabnu, sem tu res užival v hoji.

Kukova špica v jutranji zarji (slikano iz mesta izhodišča – pakrišča)

Kukova špica s sedlom Čez Gulce

Triglav

Vročina!

Končno sneg

Na višini približno 1500 m se je treba držati levo in zaviti v grapo Veliki Črlovec. Sam odcep je slabo razpoznaven. Vendar je na srečo vsaj pot, ki ga preči, dobro vidna. Pot za grabnom še nekaj časa preči proti levi. Nato pa pride na ozko melišče, kjer nam možic pokaže, da je potrebno kreniti naravnost navzgor proti Gulcam.

Uroš v boju s strmino

Kukova špica in sedlu ČEz Gulce

Sam sem upal, da se bo že tukaj začel sneg, da se ne bo treba mučiti s zoprnim meliščem. Vendar se je sneg začel šele 500 višincev višje – na nadmorski višini nekaj pod 2000 metri. Dolina po kateri sva hodila je obrnjena naravnost proti jugu. Zato je bila zjutraj izpostavljena močnemu soncu. Zaradi tega je že ob desetih zjutraj postalo zelo vroče. Tako sva hodila kar v kratki majici. Če bi imela še kratke hlače, tudi te nikakor ne bi bile odveč.

Sedlo čez Gulce in Amfiteater za kuliso

Vršna strmina

Sestop z vrha

Končno sva dosegla začetek snežišča, kjer sva se opremila s cepini in derezami, ki sva jih nosila precej dlje, kot sva si to želela. Snežišče je sprva položno in južno. Zato na začetku zimska oprema niti ni bila potrebna. Višje pa snežišče postane bolj strmo, zimska oprema pa postane neobhodno potrebna. Za tem se teren za trenutek poravna v manjšo krnico. Običajna pot na sedlo Čez Gulce, krnico obide po desni strani. Sam pa sem našel luštno grapico, po kateri sem popikal direktno na vrh Gulc.

Krnica Amfiteater

Na vrhu Kukove špice

Vreme je bilo perfektno

S sedla čez Gulce sva nadaljevala z vzponom proti vrhu Kukove špice. Vmes je na nekaterih mestih kopno. Zato je potrebno tudi malce poškrtati z derezami po skalah. Proti vrhu pa sneg postane zelo trd – idealen za vzpon.

Ku ku (Foto: Andrej Slak)

Gasilska

Na vrhu Kukove špice je bilo z izjemo rahlega vetra, zelo toplo.  Skorajda hkrati, so poleg naju, na vrh prilezli še štirje gorniki. Tako da smo imeli na vrhu kar luštno debato na katere vrhove se vse vidi in kam vse bi bilo potrebno še iti. Razgledi so bili nori. Najlepši razgled pa je bil gotovo na krnico Za Široko pečjo – pogovorno pogosto imenovano tudi Amfiteater.

Na sedlu Čez Gulce

vrh Kukove špice

Panorama z vrha Kukove špice

Jaz med pikanjem

Sledil je previden sestop na sedlo Čez Gulce. Potem pa sva vklopila gorski tek in z njim v dobri uri sestopila nazaj do izhodišča.

Lokacija Kukove špice

Pot na Kukovo špico

V takem vremenu, kot je te dni skorajda nobena tura, ni slaba tura. Upam da ste tudi vi užili lep današnji dan.

Bojan Ambrožič