Špik

Špik je najbolj markantna gora v panorami Martuljških gora. S strani Gozd Martuljka se zdi njegova severna stena skorajda nepreplezljiva. Vendar je običajni letni pristop na Špik razmeroma enostaven. Problem s Špikom je samo ta, da je nekoliko odmaknjen od ostalih gora. Torej, najbolj pogosto če se gre na Špik, se gre samo na Špik in nikamor drugam. Sam pa rad povežem več hribov hkrati z eno daljšo turo. Zato je Špik pri meni kar nekoliko izostal. Tako sem bil na Špiku doslej samo trikrat – dvakrat sem se vzpel skozi Kačji graben in sestopil po poti čez Lipnico. Tretjič pa sem tekel v obratni smeri. Nikoli pa še nisem bil na Špiku pozimi. Točno to turo pa sva danes opravila z Ninom.

Mt. Špik (2472 m) is far from being one of the highest peaks in the Julian Alps. However it is famous due to it`s beautifully shaped triangular north face – a must do for a serious climber. Today I have ascended to Špik via normal route through “Kačji graben” gulley. Like all the mountains in the Alps at present, Špik also lacks snow. Only the last 500 vertical meters are now snow/ice climb.

Zjutraj na izhodišču, pri nekdanjem hotelu Erika, je bilo še razmeroma hladno.  Takoj ko pa sva zagrizla v klanec Kačjega grabna pa nama je postalo pošteno vroče.  Dno doline je sicer prekrito z ivjem, skorajda kot bi padel sneg. Vendar ne gre za sneg, ampak za kristale ledu, ki rastejo tako da pobirajo vlago iz zraka. Nekateri kristali merijo tudi več centimetrov.

Pot skozi ali natančneje ob Kačjem grabnu je vseskozi zelo strma in precej grda. Snega na poti ni. Sneg se začne šele, ko se dvignemo nad gozdno mejo. Melišče pod Špikom in Frdamanimi policami je na srečo pod snegom, kar omogoča prijeten vzpon. Snežišče pripelje na sedlo med Špikom in Lipnico. Od tod pa je sledil le še nekoliko bolj strm vzpon na na vrh Špika. Snega je tudi tu zelo malo: do mogoče okrog 20 centimetrov. Vendar je ves sneg zelo predelan in zato zelo trd. Zimska oprema je nujna.

Na vrhu Špika so se zaradi lepega vremena odprli super razgledi. Glavno pregrado v razgledu pa predstavlja mogočna severna stena Škrlatice. Načrtovala sva sestop po poti čez Lipnico. Vendar sva si zaradi nepoznavanja razmer premislila in sestopila po poti vzpona. Glede na gaz so očitno tudi že precej hodili po poti čez Lipnico.

Lep gorniški pozdrav,

Bojan Ambrožič 

One comment

Submit a comment

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava / Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava / Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava / Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Odjava / Spremeni )

Connecting to %s