Le en dan po prihodu s Kanarskih otokov, sem se za regeneracijo po vseh naporih udeležil 8-urnega teka na Valvasor. Gre za tek, kjer se je potrebno v osmih urah kar čim večkrat povzpeti do Valvasorjevega doma pod Stolom. Pri tem pa je potrebno v vsakem “krogu” premagati 500 višinskih metrov vzpona in spusta ter 4 km poti.

Podobnih tekem (kjer se teče 8 ur, 12 ur ali celo 24 ur) je v Sloveniji ogromno. Sam sem se doslej teh tekem uspešno izogibal, ker sem mnenja da v njih ni prav nobenega smisla. Teči gori in dol na nek hrib in biti po 8 urah spet tam, kjer si začel, je v čistem nasprotju z mojim gorsko-tekaškim prepričanjem. Sam v gorskem teku vidim nek smisel, da lahko z njim prideš iz točke A v točko B. Na tem tipu tekmovanj pa gre izključno samo za premagovanje psihe. Vendar da se razume: zelo podpiram obstoj takšnih tekmovanj in me veseli, da so tako zelo priljubljene.

Tokrat sem na Valvasorju naredil izjemo, saj mi je tekma ugodno blizu. Prišel sem zaradi družbe in ne zaradi tekme. Tekaško družbo res pogrešam, saj letos zaradi poškodb nisem bil skorajda na nobeni tekmi. Prvi glavni cilj tekme se mi je več kot izpolnil, saj je bila družba na tej tekmi enkratna!

Najprej sem mislil teči na Vavlasor samo dvakrat, saj sem vedel, da se mi večkrat zagotovo ne bo dalo. Opremljen sem bil tudi samo za kratek, hiter vzpon, saj nisem imel s seboj nobene opreme. Preprosto je od potovanja po Kanarcih minilo premalo časa, da bi razpakrial opremo iz prtljage. Dejansko sem samo vzel tekaško majico in pa tekaške pajkice ter še komajda ujel štart tekme. Ta oprema bi mi sicer zadostovala v primeru lepega (suhega) vremena.

Kljub utrujenosti od potovanj, sem imel odličen občutek v nogah. Ne znam vam povedati kak dober je ta občutek, ko so noge tako zelo lahkotne, da imaš občutek da sploh ne tečeš, ampak da letiš. Klanec se mi sploh ni zdel klanec, ampak prijazen prijatelj, ki me pelje na čaj.

V prvih dveh krogih (vzponih), mi je res letelo: in to brez najmanjšega napora. Le lačen sem bil, ker zjutraj nisem imel časa niti za zajtrk. Na srečo sem se lahko kasneje najedel, na obeh okrepčevalnicah, na progi. Že od začetka tekme mi prav nihče ni mogel slediti. Tudi v spustih sem bil presenetljivo dober. Zato sem preprosto moral narediti še kak krog več od plana. In tako je kar naenkrat iz dveh krogov nastalo pet krogov. Do petega vzpona sem imel tako močne noge, da sem lahko skorajda ves čas tekel.

Ko sem že mislil, da bom tekel do konca tekme, torej vseh 8 ur, saj sem bil na dobri poti da postavim nov rekord proge, je (v mojem šestem krogu) začelo deževati. Sam pa v dežju nikoli ne tečem. Tečem že več kot 10 let, pa lahko svoje teke v dežju preštejem na prste ene roke. Dež mi je povsem uničil voljo do teka. Posledično so moje noge postale blokirane. Zaenkrat je bil dež še rahel in sem to lahko še za silo toleriral. Potem pa se je kmalu dež spremenil v pravi naliv. Čez nekaj časa skozi očala skorajda nisem nič več videl. Pot na Valvasor pa se je spremenila v blaten potok. Del poti na Valvasor pa poteka tudi po skalah, ki so postale spolzke in zato nevarne da si zvijem gleženj. Ker nisem imel prave opreme za tek, me je tudi začelo zelo zebsti.

Zato sem se v devetem krogu (po premaganih 4500 višinskih metrih vzpona in pretečenih 36 kilometrih)  odločil da odstopim. Sedaj ko gledam rezultate, priznam da mi je za to žal, saj če bi opravil le še deseti vzpon, bi zmagal s kar eno urno prednostjo. Ampak tokrat na tej tekmi ni odločala moč nog, ampak moč glave. In tu sem izgubil.

Zato sedaj intenzivni iščem nove gorsko-tekaške izzive, dokler sem teh nekaj naslednjih dni še v dobri formi. Najraje bi se odločil za še en hiter tek na Triglav, ampak mi zaradi snega to najverjetneje ne bo uspelo. Kakorkoli že, ta teden je postal teden, ko sem v enem samem tednu premagal navkreber več kot 12000 višincev. Toliko jih doslej v enem tednu nisem premagal še nikoli.

Bojan Ambrožič

• Rezultati tekme: https://docs.google.com/viewer?url=http%3A%2F%2Fprijavim.se%2Fuploads%2F1669_result.pdf
• Foto PD Radovljica: https://www.facebook.com/pg/PDRadovljica/photos/?tab=album&album_id=321473441571762
• Moji teki na Stol: https://bojanambrozic.com/?s=stol

_ _ _ _ _ _ _ _ _ _

Only one day after my return from the trip to the Canaries, I have entered 8-hour ascent race to the Valvasor mountain hut. However due to the extreme weather conditions I have abandoned the race after only 6 hours. Nevertheless I have ascended to the Valvasor mountain hut for 9 times, which it means that I did run for 36 km and ascended for the total of 4500 vertical meters. This brings my weekly total to more than 12000 meters of ascent, which is one and a half times more than Mount Everest is high.