Kot otrok sem rad smučal. V zadnjih letih pa se na smučiščih znajdem le ob posebnih priložnosti. Tudi tokrat je bilo tako. Smučali smo na Soriški planini, ki je sicer v prvi vrsti smučišče za družine z majhnimi otroki. Zato prog ni veliko in še to so večinoma zelo položne. Vendar ker je bilo med tednom, smučarjev ni bilo veliko in smo se lahko veliko navozili. Tudi celega snega je ostalo veliko.
Zanimivo pa je bilo tudi tekmovanje v veleslalomu. Tako kot pravi smučarji, smo tudi mi imeli dva teka. Ko, se je po progi spustilo več kot 40 smučarjev so se naredile kar do pol metra globoke luknje. Na njih me je premetavalo kot na bob stezi. Sam sem zvozil. Tisti, ki so tvegali preveč, jih vrglo iz ovinka. Sedaj vsaj vem o čem govorijo med TV smučarskimi prenosi.
Bolj kot samo smučanje, me je navdušilo izredno lepo vreme in kulisa prave zimske pravljice. Na koncu dneva pa sem si privoščil še gorski tek ob robu smučišča na hrib Slatnik. Tek se je kaj hitro sprevrgel v gaženje, kjer se mi je vdiralo do pasu.
Foto: Martin T.
Smučarski pozdrav,
Bojan Ambrožič
Bojan Ambrožič 