Prestreljnik

En dan ekstremnega mraza ni bilo dovolj. V hribe sem seveda “moral” zaradi lepega vremena tudi v nedeljo. Tokrat sem se pridružil tečajniški turi Plezalnega društva Cempin na Prestreljenik.

Oblečen za minus dvajset

Z Nevejskega sedla smo se do koče Gilberti po turistično pripeljali kar s kabinsko žičnico. Vendar nam je lahko deloma oproščeno, ker smo nosili težke nahrbtnike z vso alpinistično opremo. Plan je bil da bi splezali katero izmed smeri v Prestreljnikovi SZ steni. Vendar se je kmalu pokazalo, da je snega premalo za plezanje. Zato smo po smučišču nadaljevali do sedla Prevala in še naprej do Škrbine pod Prisojnikom.

Prestreljenik – najlažji pristop je po grapi na desni strani grebena

Ob vsem tem je potrebno povedati, da je bilo zares ekstremno mraz. Na Kredarici so zjutraj namerili minus 18 °C in če prištejemo veter, smo hodili pri temperaturi precej pod minus dvajset. Veter na srečo ni bil tako močan, kot je bil v soboto in se je čez dan skorajda povsem polegel. Sam, ki sem po naravi zelo zmrznjen, sem s številnimi sloji oblačili poskrbel za res učinkovito zaščito pred mrazom. Nujno potrebno je bilo tudi pokrit vsak košček obraza. Še največ težav so mi povzročala smučarska očala, ki so se mi zarosila in takoj zatem zmrznila. S tem sem bil skorajda slep. Očala sem odtajal tako, da sem jih polival z vročim čajem.

Mraz pa očitno ni bila oviral za zelo številne turne smučarje, ki so na Kanin prihajali tako iz Italijanske, kot tudi iz Slovenske strani. Pravih smučarjev pa na smučišču ni bilo prav veliko.

Vzpon po grapi na Prestreljnik

Kaninski podi z Jadranskim morjem v ozadju

S škrbine smo potem nadaljevali z vzponom na Prestreljnik približno po varianti, kjer gre poleti markirana pot. Sam vzpon poteka ves čas naravnost navzgor po ne preveč strmi grapi. Skokov ni. Zadnjih nekaj 10 metrov pa pot zavije levo okrog gore in nato nazaj na vrh. Sneg je bil za vzpon odličen. Za razliko od klože v soboto na Mojstrovki, je bil tu suh sneg, ki se ni preveč prediral. Tako da je bila odlična pikarija. Z vrha Prestreljnika so tudi smučali. Sestopili smo po isti smeri.

Turno-smučarski del ekipe se je nato v dolino udobno odpeljal. Ostali pa smo bili pred izbiro ali gremo v dolino z gondolo ali peš. Ker je bila tura zelo kratka in nenaporna, bi bil greh da jo ne bi vsaj malce podaljšal. Tako sem v dolino raje odtekel po smučišču. Sneg je bil za tek odličen. Smučišče je sicer strmo, a se je sneg ravno še toliko prediral, da nisem potreboval derez. Spust je bil pravi užitek. V dolini sem bil v ca. 20 minutah. Šlo bi pa še hitreje, a sem raje pazil da sem tekel povsem izven urejenega dela smučišča, da nisem uničeval proge.