Iz zimskega poletja se počasi prebijamo v čisto pravo zimo. Novo nastale razmere sem šel (v soboto) preverit v Butinarjevo grapo v Mojstrovki. Ta grapa (s Pripravniško, Zupančičevo in še nekaterimi drugimi) je zelo priljubljena, ker se nahaja na Vršiču, zaradi česar dostop do nje ni dolg. Snežne razmere na Vršiču so izkoristile predvsem številne alpinistične šole. Snega na Vršiču ni veliko – le okoli 10 cm. Ga pa je le nekoliko višje, v okoliških hribih, do nekje okoli pol metra.

Pogled z Vršiča na vzhod

Z Vršiča Butinarjeva grapa niti ne izgleda kot grapa, ampak bolj kot izredno strmo pobočje deltaste oblike, desno od Vratc, kjer gre običajna pot na Mojstrovko. Ob mojem prihodu na Vršič se je skozi Butinarjevo grapo vzpenjali okoli 10 gornikov. Glede na to da sem bil pozen, jih je prej šlo čez še več.

Butinarjeva grapa

Za danes je bil za visokogorje napovedan hud mraz –  minus 15 stopinj pod ničlo. Temu primerno sem se tudi pripravil na turo. Predvsem sem poskrbel da sem zakril vsak sleherni delček kože. Zaradi debelega sloja oblačil sem do vstopa v grapo nekoliko segrel. Vendar ker je čez grapo šlo precej počasneje, mi potem ni bilo več vroče.

Začetni del je bil enostavno prehoden in povsem zalit. Potem pa je bila na vrsti prečka in skalni skok. Tu sme ujel skupino gornikov, ki se je zelo obirala. Na vrsto sem moral čakati skorajda pol ure. Še sreča da sem bil odlično oblečen in me navkljub čakanju ni zeblo. Edino škoda da mi je tu zmrznil fotoaprat in od tu dalje nimam več fotk.

Ko sem končno prišel na vrsto, sem videl, da v bistvu ne gre za skalni skok, ampak za neke vrste miks kopne skale in snega. Ker sem bil zadnji, so velik del dobrega snega že zbili dol. Še najbolj sigurno sta cepina prijemala v trave in mah pod snegom. Sam sneg je bil sicer zelo slab za plezanje: 2 -3 cm debela kloža- pod njo pa neuporaben pršič. Plezalci nad mano so to kložo veselo zbijali dol in jaz sem jo dobival na glavo. Nevarno.

Tega miksa s krajšimi skalnimi skoki je kar kašnih ca. 50 višincev. Nad tem delom pa se grapa nekoliko položi. Vendar dobrega pikanje spet ni, ker se je spet treba riniti čez nezanesljivo kložo, v katero cepini ne prijemajo. Grapa nato pripelje na greben, kjer poteka markirana pot na Malo Mojstrovko. Na grebenu je zelo močno pihalo. Višje se je veter razbesnel v pravi vihar. Veter je s seboj nosil kristalčke ledu, ki so modro nebo spremenili v sivino. Ocenjujem da je bilo zaradi vetra občutek mraza okoli – 20 °C.  Še sreča da je sama pot na Mojstrovko nezahtevna.

Nevihta na gori

V dolino sem hitro sestopil po normalni poti s smučanjem po gojzarjih. Spodnji del melišča pa je že skorajda kopen.

Lep gorniški pozdrav,

Bojan Ambrožič