10 let tečem

Moram povedati, da sem vesel in ponosen ker danes praznujem prav posebno obletnico. V tem času, pred 10 leti sem začel teči. Ne spomnim se ravno točnega dneva kdaj sem začel teči. Vendar je to zagotovo bilo v času božično-novoletnih praznikov leta 2005. Teh prvih tekaških korakov se še vedno zelo zelo dobro spominjam. Tule je njihov opis.

Najprej, nobeden od mojih staršev ali bližnjih se ni aktivno ukvarjal s športom, kaj šele s tekom. Lahko rečem da je bil tek preprosto ves čas v meni.

sdfdgfdg

Moji tekaški začetki

Tako kot vsi, sem se tudi jaz s tekom prvič srečal v osnovni šoli, kjer smo tekli tek na 600 metrov in kros. Večina sošolcev je tek sovražila in ga jemala kot nujno zlo. Sam pa sem ravno v tej disciplini najbolj užival. Športov z žogo nisem maral in jih še danes ne. V teku sem bil vedno med najboljšimi na šoli. Kljub temu da v osnovni šol nisem treniral nobenega športa, sem se kot edini “nešportnik” nekajkrat uvrstil v šolsko reprezentanco v krosu. Čeprav sem že v osnovni šoli želel, da bi rad tekel na daljše proge, se za tek takrat še nisem odločil, ker nisem imel dovolj prostega časa.

dd

Sicer bi ob tem rad dodal pripombo da je tekaška vzgoja v šolah pri nas povsem napačna. Otroke se sili teči na polno.  Kakšna neumnost! Nič ni čudno da potem večina dosmrtno zasovraži tek in (če je sreča) spozna svojo zmoto čez 15 ali 20 let. Takrat, v šoli, nam nihče od športnih pedagogov ni znal pokazati da se da z lahkoto teči 20 min, 30 min ali celo uro in več; počasi in z užitkom.

Za razliko od osnovne, sem v srednji šolo imel zelo veliko prostega časa. Pravzaprav sem se večino časa dolgočasil in nisem vedel kaj bi s sabo. Takrat je ogenjček, ki je tiho gorel v meni dolga leta končno prigorel na plan. V času novoletnih praznikov leta 2015 sem imel še toliko več časa kot prej. Zato sem se odločil, da bom poskušal preteči 3 km dolg krog po bližnjem travniku. In sem ga. Po teku sem se počutil veselo in ponosno kaj mi je uspelo. Naslednji dan sem se odločil da ga pretečem spet. Vendar se mi je zdelo dolgočasno preteči samo ta isti krog. Zato sem ga podaljšal za en ovinek. Še naslednji dan sem bil spet na progi, ki sem jo podaljšal še za dodaten ovinek. Potem so se razdalje le še daljšale.

cvbcvbcv

Ker nisem imel tekaškega znanja, nisem delal na hitrosti, ampak samo na razdalji. V enem mesecu sem pretekel že 10 km. Čez dva pa sem pretekel že okoli 20 km. Zima je prešla v poletje. In avgusta 2006 sem se prijavil na svojo prvo tekmo: Tek okrog Bohinjskega jezera. Kot zanimivost lahko povem, da sem takrat imel štartno številko ena. Do danes, več 100 tekem kasneje, nikoli več nisem nosil te štartne številke.

fdsfsd

V tem letu sem se udeležil še nekaj tekov. Vendar podrobnosti ne poznam, ker leta 2006 še nisem beležil svojih kilometrov, niti pisal bloga.  V letu 2007 sem dodal oboje. In ti zapiski mi povedo, da sem do danes pretekel že več kot 20000 kilometrov – polovico poti okrog sveta.

Jeseni leta 2007 se je začela še moja kariera gorskega tekača.  Do tu sem imel v svojih nogah že kar nekaj kilometrov. Tudi v hribe sem pogosto hodil. Vendar sem se tako kot večina tekačev, gorskega teka kar nekako bal. Zato si nisem upal niti poskusiti. Na ta dan sem mislil kolega peljati v hribe. Pa si je premisli. Zato sem se pač kot rezervni plan udeležil 1. Teka na Vodiško planino. S tem me je gorski tek zasvojil in me ceste le še redko vidijo.

Z gorskim tekom sem doslej spoznal gora treh celin. Pa bi rad še kakšne. Prednost gorskega teka je ravno to da je mogoče v zelo kratkem času spoznati zelo veliko gorskih prostranstev.

Tek mi je povsem spremenil življenje. Sploh ne vem kakšen bi bil, če ne bi tekel. Verjetno niti ne bi mogel obstajati, če ne bi tekel. To sem najbolje spoznal lani v Turčiji. 10 let kasneje lahko zagotovo rečem, da je bila odločitev za tek ena boljših v mojem življenju. S tekom (predvsem čez vikend) napolnim  baterije, ki mi omogočajo da lažje preživim stresne trenutke tekom delavnega dela tedna.

10631111_10153893230107642_2289992064898267929_oIn pa moj tek danes na Kališče

Osebni praznik sem danes proslavil s kolegi na 6. novoletnem teku na Kališče.  Vedno je ta tek potekal v zimskih razmerah. Tokrat pa smo priča vročinskemu valu sredi zime. Na Kališču je bilo v senci izmerjenih kar 10 °C. Na soncu pa je bilo še bolj vroče. Zato je bilo mogoče teči v povsem poletni tekaški opravi. Skratka uživali smo v vremenu, ki ga takega ne bo več.

10272539_945497908831284_6274424025026867408_o

Lep tekaški pozdrav,

Bojan Ambrožič

Submit a comment

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava / Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava / Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava / Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Odjava / Spremeni )

Connecting to %s