Vreme je bilo preslabo za kaj dosti drugega, kot za Tek pod Kriško goro, kjer se nastopil že šestič. Slabem vremenu navkljub se je zbralo več tekačev, kot leto prej.

Tudi na štartu teka je rahlo deževalo. Vendar nas tekače ni motilo preveč, saj ni pihal mrzel veter. Posebnost današnje izvedbe teka pa je bila da smo na začetku tekli izredno počasi. Pobudo za narekovanje tempa ni želel prevzeti nihče. Zato smo v začetnih kilometrih tekli v strnjeni gruči. Da bi se izognil prerivanju in morebitnemu zvinu gležnja sem raje tekel v ospredju.

Foto: Dejan Grm

Tako smo menjaval v vodstvu z Denisem Guzeljem in Anžetom Božičem. Gorski del proge sme prav tako pretekel v vodstvu. Vendar prav pretirano tempa nisem hotel naviti, saj se mi je poznal Škofjeloški gorski polmaraton. Zato sta mi Anže in Denis ves čas tesno sledila za podplati. Kljub razmočeni in blatni progi, so mi copati ves čas prijeli brez težav. Tako da sploh ni bilo problemov s samo progo.

Kakšnih dvesto metrov pred Kočo na gozdu pa me je kar naenkrat zmanjkalo. Denis in Anže sploh nista pospešila, samo “odpeljala” sta se mimo. Jaz pa nisem bil sposoben odgovora. Tako izgleda če te kar naenkrat odreže. Verjetno me je prav zaradi utrujenosti po polmaratonu. Do cilja sem si tako nabral kar 45 sekund zaostanka, kar je pomenilo več kot minuto in pol za osebnim rekordom. Zmaga pa je zasluženo in brez večjih težav šla Anžetu.

Organizacija tekme je bila spet dobra, z dobro voljo in s značilnimi dobrotami na cilju. Da pa ne bi bilo to za en deževen dan še vse, sem potem še celo popoldne preživel v Plezalnem centru v Ljubljani. Prišel domov napol mrtev. In veselim  ter želim si še veliko takih dni.

• Rezultati: http://www.timing.sdpoljane.si/gp2014/tek_kriska_gora_2014_odrasli.htm

Lep gorsko-tekaški pozdrav,

Bojan Ambrožič