Po dveh letih premora sem se zopet vrnil na Gorski tek na Roblek – na enega redkih gorskih tekov Sloveniji, ki premagajo 1000 metrov višinske razlike. Pa tudi letos do zadnjega ni bilo gotovo ali bom na tekmi lahko nastopil, saj nisem vedel ali se mi bo le v štirih dneh uspelo regenerirati od ultramaratona na Krku. Vendar je šlo vse gladko, musklfibra sploh nisem imel. Moral sem le sanirati zvit gleženj ter žulje na nogah. Vseeno so bile mišice mojih nog tako utrujene, da še dan pred Roblekom nisem mogel teči.
Na Robleku s Stolom v ozadju
Na srečo je bilo naslednji dan zjutraj vse v redu in sem na tekmi lahko nastopil. Tudi vreme je bilo tako da je kar samo vabilo na tekmo – jasno in toplo. Le na štart sem prišel tako pozno, da sem skorajda zamudil tekmo. Škoda za tako tekmo da se naj je zbralo le 41 tekmovalcev, sploh ob slavi in popularnosti Roblekovega doma – Robleka.
Roblek – Roblekov dom na Begunjščici
S štarta se je silovito pognal Gašper Bregar. V začetnem ravninskem kilometru mu je poskusil priključiti še Klemen Triler. Sam pa sem še varčeval z močmi in se držal tretjega mesta. Od zadaj pa so se me kot klopi držali Luka Mihelič, Anže Božič in pa Janez Pustoslemšek. Klemen je moral kmalu Gašperja spustiti naprej, saj je bil premočan. Sam pa tudi nisem več upal da bom uspel priključiti Klemenu. Zato nisem pospešil svojega ritma.
Gašper Bregar (Foto: Matjaž Klemenc)
(Foto: Matjaž Klemenc)
To mojo napako je dobro izkoristil Luka Mihelič, ki se mi je na najstrmejšem delu ceste v Dragi priključil in mi nekaj časa poskusil celo narekovati tempo. Po dveh kilometrih smo s ceste zavili na planinsko pot proti Robleku. Za to pot so značilne predvsem korenine, ki za tek zahtevajo veliko moči v nogah. Klemen in Luka sta tu ves čas tekla. Sam pa sem raje hitro hodil in varčeval z močmi. Začuda je bila moja hoja celo hitrejša od njunega teka. Klemenova prednost pred mano je počasi nehala naraščati. Luka pa me je zaenkrat še lahko držal. Sledil je makadam od planine Planinice do Poljške planine – edini ravninski del proge. Prav tu se je v mojih nogah najbolj poznal ultramaraton, saj noge kar niso hitele steči. Vseeno me je Luka tu spustil, Klemenu pa sem se uspel že močno približati.
Klemen Triler
Sneg na progi. Vendar pred natanko štirimi leti je bilo še precej več snega: https://bojanambrozic.wordpress.com/2009/05/01/2-gorski-tek-na-roblek/
Od Poljške planine dalje pot ni več tako strma kot prej. Zato sem lahko od tu dalje ves čas tekel. Klemena sem ujel na vrhu druge bližnjice. Potem pa sem nadaljeval v svojem tempu. Gašper pa je bil takrat že predaleč, da bi ga lahko ujel. Noge so mi po mehkih iglicah končno lepo stekle. Zadnjih 10 min pa smo tekli po snegu, kar je zahtevalo spremembo tehnike teka. Zagotovo pa nas je to stalo okrog pol minute časa. Na Robleku nas ni pričakalo samo lepo vreme, ampak tudi cvetoče polje žafrana in drugih gorskih cvetlic. Skratka zmaga je šla v roke Gašperja Bregarja (40 min 20 s), jaz sem bil drugi (41 min 45 s), tretji pa je bil Klemen Triler (42 min 15 s). Med Ženskami pa je zmagala Mihaela Tušar (izenačen rekord proge 50 min 50s) pred Petro Mikloša in Karmen Klančnik.
Klemen in jaz (Foto: Polona T. Mlakar)
- REZULTATI: http://atletski-klub-radovljica.si/wp-content/uploads/2013/05/Roblek2013.xlsx
- FOTO Polona T. Mlakar: https://plus.google.com/photos/102929156479733204071/albums/5873037496047386849
Arhiv tekov na Roblek:
Gorsko-tekaška druščina. Z leve proti desni: avtor bloga, Anže Božič, Klemen Triler, Luka Mihelič, Janez Pustoslemšek in Gašper Bregar – vsi z izjemo Janeza člani Kluba gorskih tekačev Papež (Foto: Klemen Triler)
Lep gorsko-tekaški pozdrav,
Bojan Ambrožič
Bojan Ambrožič 