13. Gradiški gorski tek in Vremščica

Ne, ni prvoaprilska šala da je danes snežilo na Primorskem. In ravno v upanju na kaj boljše vreme, ob vremenskem brezupu, ki že dalj časa vlada na Gorenjskem, sem se odpravil na tek na Primorsko.  Pa tudi tu sploh ni bilo nič topleje. Ob moči burji, ki je dosegala hitrosti do 60 km/h, je bilo pošteno mrzlo.

Videoposnetek s tekme (Vir:Venčeslav Japelj)

13.gradiški g.tek 001Simon Alič je zmagal Gradiški gorski tek že četrtič zapored (Foto: Valentina Čufer)

Eno uro pred štartom tekme je začelo celo snežiti. Na srečo se je vreme kasneje nekoliko uneslo. Gradiški gorski tek je sicer tek, ki šteje za pokal Primorskih novic v gorskem teku.  Doslej se teh tekem, nisem udeleževal, saj so precej oddaljene. Štart tekme je v vasi Gradišče pri Vipavi, bolj znanem, kot izhodišče za znano Furlanovo pot (ferato) na Gradiško turo.

IMG_8714dMoj prihod v (zasnežen) cilj (Foto: Venčeslav Japelj)

Gorenjsko zastopstvo na današnji Primorski tekmi je bilo odlično: Alič, Bregar, Zupan, Zupančič idr. Zato se za konkurenco na progi ni bilo treba bati. Začetni del proge je na žalost precej ravninski. Na tem delu smo tekli v strnjeni skupini kar okrog 20 tekačev. To je precej nenavadno, saj se vsaj širša selekcija naredi že takoj na začetku. Zame je bil tempo že kar hud in s težavo sem držal priključek.

13.gradiški g.tek 006Marjan Zupančič (Foto: Valentina Čufer)

Na koncu vasi Gradišče pa smo zavili na planinsko pot. Ni bilo potrebno niti 100 m in zadeve so se postavili nazaj na normalno mesto. Strnjena skupina je v trenutku razpadla, številni tekači so omagali. V ospredju pa sta se po pričakovanju znašla Alič in Bregar. Njima sta sledila še Domen Zupan in pa Marko Tratnik. Na naslednjem odseku je bila pot kar strma, poleg tega pa so jo sestavljali gladki apnenčasti kamni, na katere je bilo treba stopati pod ravno pravim kotom. In to je proga na kateri sem navadno najmočnejši. Zupana sem tu ujel, prav tako Tratnika. Medtem ko je prvi povsem popustil, se drugi na moje presenečenje ni dal. Sledil sem mu do vrha klanca, potem pa se je teren spet položil in izgubil sem priključek. Pozna se mi da mi manjka še nekaj težkih treningov z veliko višinske razlike.

IMG_8716fdfgdfSneži! (Foto: Venčeslav Japelj)

Proga mi je bila zelo všeč, saj je gorska, kljub temu da je relativno kratka. Ker sem na teku nastopal prvič, pa sem imel težavo s tempiranjem ritma, saj nisem vedel kako daleč je še do cilja. V cilju me je za nagrado pričakala nova snežna ploha. Končal sem kot četrti s časom 24 min 51 s. Zmagal je Alič (22 min 41 s) pred Bregarjem (23 min 59 s).

Dan pa se tu še zdaleč ni končal. Le kdo bi se vozil na Primorsko samo za to da bi tekel dobrih dvajset minut? Tako smo se Marjan Zupančič, Milivoj Papič in jaz popoldne odpravili še na tek od Razdrtega prek Vremščice do Škocjanskih jam. Seveda vse po slovenski planinski transverzali, katere rekord bo Marjan napad nekje sredi avgusta.

010420133026hgfhgfh

Na srečo je bil začetek transverzale v vasi Razdrto zelo dobro označen, markacije na vsakih nekaj metrov. Vendar takoj ko pa smo zapustili vas, se je ta luksuz nehal. Markacije so izginile v gozdu in še vedno nam ni jasno, kje smo zašli. Kasneje so se markacije pojavile kar sredi gozda, kjer ni bilo nobene poti. Šele kasneje smo spet zadeli transverzalo in po njej nadaljevali proti Senožečam. Pot je na tem mestu zelo lepa in tekaška. Škoda ker ni bilo toplo. Tako pa smo tekli prek številnih snežnih zametov, z burjo v laseh.

010420133033rsrss

Do Senožeč je slabih 7 km poti oz. še nekaj manj, če ne bi vmes zalutali. Potem pa smo se zapodili proti Vremščici. Pot je bila zopet lepo označena. Še bolj pomembno pa je bilo to da je bila sveže zgažena. Na severni strani Vremščice je bilo kar precej snega, z višino pa se je snežna odeja le še debelila. Snežna pravljica! Zimska idila, sredi skorajšnje pomladi, ki nikoli ne pride.

010420133032fgdfgdf

Kmalu smo pritekli na vršno planoto Vremščice. Potem pa je sledil le še vzpon v meglo na vrh gore, ki je bil zameden z metrskimi zameti. Še sedaj težko verjamem da smo bili res na Primorskem. Ponavadi si pod tem terminom predstavlja morje in valove. Danes morja  zaradi megle res nismo videli, smo pa videli valove snežnih zametov, ki jih je burja nanosili čez senožeti.

010420133034bgfgdfgVremščica

Še bolj kot vzpon, me je skrbel sestop proti Škocjanu, saj pot ni bila zgažena. “Le kako se bomo znašli zgolj ob redkih markacij, ki so bile večinoma po snegom?” sem se spraševal. Na srečo se je kasneje gaz pokazala iz zametov in imeli smo odprto pot proti cilju. Teči navzdol je bil pavi užitek. Še večjo uživancijo, pa si ji privoščil nek turni smučar. Še kak teden mraza, pa bo mogoče prismučati že skorajda do morja.

010420133040ssadŠkocjanske jame

Z vznožja Vremščice je pot dober kilometer vodila vzdolž železniških tirov in pa letališča Divača. En velik desni ovinek je bil to. Potem pa je bilo le še tri kilometre položnega teka skozi macesnov gozd mimo Škocjanskih jam. Z Razdrtega do Škocjana smo potrebovali dobre tri ure. Premagali smo 23,1 km razdalje in pa 950 m vzpona in 1130 m spusta. Lepa trasa, priporočam.

cxcxvxcvGPS sled

fdsfsdsdfds - KopijaGPS profil

Lep gorsko-tekaški pozdrav,

Bojan Ambrožič

7 comments

Submit a comment

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava / Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava / Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava / Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Odjava / Spremeni )

Connecting to %s