17. Tek na Ratitovec

Tek na Ratitovec je pri meni zelo dobro zapisan. Po drugi strani pa do njega gojim kar malce strahospoštovanja, saj gre za zelo zahteven gorski tek. Pravzaprav na teku na Ratitovec najdemo prav vse kar nam lahko ponudi gorski tek: v prvih kilometrih ravnino kjer je potrebno teči zelo hitro, potem sledi strm klanec, nato celo nekoliko spusta, na koncu pa tehnično zahteven del do vrha Ratitovca. Zato je povsem upravičeno da ta tekma šteje za naslov državnega prvaka v gorskem teku oz. je hkrati tudi izbirna tekma za nastop na svetovnem prvenstvu.

   

Gašper Bregar in Simon Alič

Pred davnimi štirimi leti je celo meni uspelo priti v reprezentanco. Tudi pred dvema letoma mi ni veliko zmanjkalo. Letos pa mi je tekaške načrte povsem uničila pljučnica. Priznam, spomladi sem računal na uvrstitev v reprezentanco, saj sem bil v najboljši pripravljenosti v svojem življenju. Potem pa se je vse moje trdo garanje dobesedno čez noč sesulo v prah. S tem se res ni bilo lahko sprijazniti.

Vseeno sem se odločil da se pojavim na štartu te tekme – če ne drugega zaradi dobre družbe. Štart tekme je bil za avgust postavljen kar nekoliko pozno. Vročina je močno pripekala in večinoma smo se tekači skrivali v senci. Začetek teka je bil po pričakovanju zelo hiter. Trije najboljši – Gašper Bregar, Simon Alič in Peter Lamovec so že od vsega začetka narekovali hud ritem teka. Sam sem jim s skupino še nekaterih drugih tekačev na daleč sledil. Vendar je bil zame tak tempo še vedno prehiter. Zaradi prenaglega začetka me je začelo pobirati že na prvem pravem klancu proti vasi Podlonk. Enostavno nisem mogel več držati tempa in sem počasi začel zaostajati. Vročina, ki jo sicer navadno dobro prenašam, pa me je še dodatno oslabila. Nekoliko so mi pomagale okrepčevalnice ob progi, ki jih je bilo na srečo kar precej. V Podlonku je proga zavila v prijetno hladen gozd. Vendar mene je le še bolj pobralo. Pri lovski koči sem že toliko zaostal za najboljšimi da sem praktično ostal sam na progi. Ker nisem imel ničesar več izgubiti, sem bil tudi na spustu pri Prtovča veliko bolj previden kot običajno.

 

V spominu imam da se tekma pravzaprav šele začne v Prtovču, saj je tu ponavadi najbolj naporen del. Tokrat pa sem tekel sam in sem zato lahko kar nekoliko spočil. Klanec do Povdna sem na svoje presenečenje brez težav v celoti pretekel. Tudi korenine, ki so sledile, mi niso delale preglavic. Bilo je jasno, tekel sem sam: zato se mi ni bilo treba naprezati prek vseh meja, kot če bi tekel v skupini. Slaba stran tega pa je bila da sem si nabral le še več zaostanka. Sledila sta še zadnja dva kilometra, kjer proga poteka prek skalnatega, za tek zelo zahtevnega, terena. Ponavadi sem bil na tem delu zaradi utrujenosti že na robu zavesti. Tokrat pa sem le vzdrževal nek tempo v katerem sem vedel da bom brez težav prišel do cilja. To mi je tudi uspelo ob vzklikih številnih navijačev. Hvala! Čas, ki sem ga dosegel je bil izredno slab, saj sem tekel več kot 6 minut slabše, kot pred dvema letoma. Ne, sploh ne skrivam razočaranja nad samim seboj. Vendar hočeš nočeš se moram sprijazniti, da čudežev v tekaškem športu ni in da nisem imel prav nobenih možnosti da bi se zgolj v treh tednih vrnil nazaj v dobro tekaško formo.

 

Prihod v cilj. ( Foto: Polono T. Mlakar)

Na Ratitovec nas je prišel med drugim pozdravit tudi Klemen Triler, ki je komajda pred tednom dni končal svoj rekordno hiter tek čez Slovensko planinsko pot: od Maribora do Ankarana. Večino poškodb, ki jih je staknil na progi je na srečo že uspel sanirati. Klemen je o svojih doživetjih na progi strnil v kratko poročilo, ki si ga lahko preberete tule: http://www.turni.si/?p=975. Prav tako pa lahko poslušate obširen intervju z njim na Radiu Val202: http://t.co/3nt52L.

Najboljša deseterica

Tek na Ratitovec je zmagal Gašper Bregar pred Simonom Aličem in Petrom Lamovcem. Poleg njih pa sta se v reprezentanco uvrstila še Lika Mihelič in Gregor Mlakar. Čez 14 dni, na svetovnem prvenstvu v Italiji bo tekel tudi naš najboljši gorski tekač Mitja Kosovelj, ki sicer danes ni nastopil, ampak ima že od prej zagotovljeno mesto v reprezentanci. Med ženskami je postala državna prvakinja Neja Kršinar. Čestitke zmagovalcem! Prav tako pa tudi organizatorjem za odlično izpeljano prireditev.

Lep gorsko-tekaški pozdrav,

Bojan Ambrožič

2 comments

Submit a comment

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava / Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava / Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava / Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Odjava / Spremeni )

Connecting to %s