Vremenska napoved ni bila optimalna. Zato sem se še enkrat več odpravil na Begunjščico, ki jo relativno dobro pozna. Pridružil sem mi je gorski tekač Peter Oblak. Cesta na Ljubelj je bila zjutraj slabo splužena – tako da nama je avto komajda potegnil v klanec.

Peter vam lahko potrdi da je bilo zelo mrzlo

Že na daleč se vidi da je odličen gorski tekač

Z mejnega prehoda sva začela kot druga. Gaz je pred nama potegnil le nek turni smučar. Zaradi močnega sneženja in vetra je bila gaz že skorajda zamedena. Že spodaj na Ljubelju je bilo okoli 10-15 cm novega snega. Na Zelenici pa je bilo novega snega že okrog 30 cm. Pri zgornji postaji žičnice sva zavila proti Centralni grapi, saj sem ocenil da so razmere za vzpon skozi grapo Y preslabe. V spodnjem delu sva naletela na snežne zamete v katerih se je sneg prediral do pasu. Gaženje takšne količine snega je zahtevalo ekstremne napore. Vseeno pa je bil to za oba dober trening za gorski tek. Nekoliko višje je bil sneg spihan in trd. Prav tako je bilo fino trdo v Centralni grapi. Tako da je bil vzpon skozi grapo, če odmislim veter in sneženje, pravi užitek.

Na vrhu Begunjščice  se zaradi vremenskih razmer nisva zadržala niti za trenutek. Prek grebena gore je ob nenehnem sneženju in zelo gosti megli, pihal še močan in sunkovit veter.  Zato sva kar se da urno (a obenem previdno) sestopila po Šentanskem plazu. Nazaj grede sva srečala celo kolono turnih smučarjev; med drugim tudi slovensko reprezentanco v tekmovalnem turnem smučanju. Razmere na Zelenici so trenutno res Zimske. Že spodaj v Tržiču pa ni bilo ne duha in ne sluha o kakšnih zimskih razmerah, še manj sneženju.

Centralna grapa

Lep gorniški pozdrav,

Bojan Ambrožič