Kredarica, 31. 12. 2010

Staro leto se poslavlja, do novega je le še nekaj ur, kaj si v njem  želite …. … meni pa se za vse to po pravici povedano fučka. Sam imam svoje plane že zdavnaj za nekaj let vnaprej izdelane in zgolj na meni je odgovornost v koliki meri mi jih bo uspelo uresničiti. Ne, ne trdim da je to običajen dan. Ta dan je še kako poseben, ker gre za še en izjemno lep dan, ki ga bom preživel kje drugje, kot pa v hribih. Odločil sem se za vzpon na Kredarico s Krme.

Parkirišče pri Kovinarski koči

Obveščen sem bil da je pri Kovinarski koči spluženo parkirišče le za nekaj avtomobilov. Zato sem s seboj vzel kramp in lopato, če bi bilo slučajno treba skopati novo parkirno mesto. Nisem pa vedel da je cesta v Krmo tako slaba. Ponekod so kolesnice v snegu tudi 10 cm globoke. Avta niti ne vozim jaz, ampak po snežnih kanalih (nevarno) slalomira kar sam. Zaradi poledenelega vozišča priporočam da imate za vsak slučaj s seboj tudi snežne verige. Na srečo sem vsaj pri Kovinarski koči dovolj zgoden, da mi ni treba kopati še parkirišča.

Krma

Takoj za mano prispejo še prijatelji gorski tekači, ki bodo odlične snežne razmere na poti na Kredarico poskušali izkoristiti za užitke v gorskem teku. Med njimi je tudi legenda gorskega teka- Ivan Šavs, ki bo danes že peti dan zapored poskušal teči na Kredarico. V prvem kilometru tekače še držim, potem pa ne morem več. Teža nahrbtnika z vso gorniško opremo je prevelika, da bi lahko normalno tekel. So me pa na ta način vsaj hitro pripeljali čez dolg dolgočasen začetni ravninski del.

Spodnja Krma

Šele pred Lesi, kjer se običajno poleti parkira, se pot prvič vzpne. Moj tempo je še vedno nekje na meji med tekom in hojo, tako da dolgočasni začetni kilometri hitro minejo. Ko, pa se gaz začne resneje vzpenjati pa dokončno odneham teči. Poleg tega pa sem že nad gozdno mejo in lahko uživam v razglednih in fotkanju.

Konjski preval

Množica gazi na Kalvariji ter Veliki Draški vrh in Tosc

Sneg je idealen za hojo (tek), saj se ravno prav predira da gojzar prime. Prepričan sem da bodo tekaški kolegi v teh razmerah dosegli odlične čase.

Tekači gredo že nazaj

Tudi meni ne gre slabo. Pastirski stan v Zgornji Krmi in Konjski preval sta že za mano. Iz sence Krme stopim na osončeno pobočje Kalvarije. Zaradi Sonca je sneg tu nekoliko mehkejši in se predira nekaj centimetrov globlje. V hitrem sestopu pa že uživajo kolegi, ki jim je uspel tek na Kredarico pod dvema urama. Čestitke, to je še za letne razmere dober čas! Mene pa je čakalo še nekaj minut potenja. Za vzpon sem potreboval 2 h 45 min.

Kredarica

Veliki Klek (Großglockner)

Panoramska slika sestavljena iz 11 fotk (kliknite za večjo sliko)

Nagrada je bil popoln razgled na Julijske Alpe. Zaradi izjemnih razmer, pa se je videlo še v Avstrijo. Vzpon na Triglav pa je v teh razmerah skorajda popolnoma nemogoč, ker meter pršiča prekriva plast ledu. Navezi, ki sta neuspešno poskusili z vzponom sta odkopavale ta pršič, da bi prišli do tršega snega spodaj. Poleg tega pa je velika nevarnost da se sprožijo plazovi.

Neuspešen naskok naveze na Triglav

Zaradi izjemnih snežnih razmer je sestop potekal ekspresno hitro. Prvi del čez Kalvarijo sem se zapeljal kar po riti. Tudi  zato, če  ne drugega, da nisem cepina tovoril zastonj. Cepin je namreč odlična zavora pri takem sankanju. Poleti tako hitrega sestopa ne bi bil sposoben, ker bi moral paziti na nešteto ovir na poti, kjer bi si lahko zvil gleženj. V takih razmerah pa je vse pod snegom in lahko brez skrbi sprostim noge.

Zvonik kapelice Marije snežne. Večina kapelice leži pod kar 370 cm debelo snežno odejo.

Med sestopanjem sem srečal še nekaj ducatov gornikov, ki bodo verjetno silvestrovali na Kredarici. Menim da je bila to dobra izbira. Zaradi gneče pa je nastal problem drugje. Cesta v Krmo je splužena skorajda brez izogibališč. Že med hojo v dolino sem se spraševal kaj naj storim, če bom med vožnjo iz Krme srečal avto. Kilometrska vožnja vzvratno ali..? Dejansko sem potem res srečal avto. S krampom sem v  (za lopato) (pre)trd sneg skopal manjše izogibališče, da sta vozili lahko šli za nekaj milimetrov drug mimo drugega.

Zasipska planina

Vse najlepše v novem tem letu,

Bojan Ambrožič

4 comments

Submit a comment

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava /  Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Odjava /  Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava /  Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava /  Spremeni )

Connecting to %s

This site uses Akismet to reduce spam. Learn how your comment data is processed.