Kamniški dedec in Kamniško sedlo

Prvotno smo mislili iti na Grintovec, a nas je tretja stopnja nevarnosti snežnih plazov odvrnila od tega cilja. Zato smo si iz previdnosti izbrali raje nekoliko nižje cilje.

Prekrasno jutro smo imeli

Pot za na Kamniški dedec se odcepi s poti na Kamniško sedlo na mestu, kjer pot preči (večinoma) presahel potok in kjer stoji napis “Ta pot ne vidi na Kamniško sedlo.” Poti, ki ne vodi na Kamniško sedlo (in vodi skozi Repov kot na Srebrno sedlo) se držimo le nekaj minut. Potem pa se odcepimo desno na manj uhojeno pot, ki preči potok s tolmuni. Po prečkanju potoka težav z orientacijo ni več, saj pot postane široka in dobro vidno. Kmalu pripelje mimo lovske koče, kjer se prvič odpre razgled.

Ledena pot na Kamniški dedec

Potem pa se steza začne vzpenjati v ključih strmo navzgor. Na njej je bilo le centimeter pomrznjenega snega, a je bil tako trd da je bilo zelo nevarno za zdrs.  Vrši del poti je najlepši, ker pot najde atraktiven naravni prehod na vrh skalnate gmote Kamniškega dedca. Razgled s tod je čudovit, ker vrh precej štrli ven iz grebena, ki se proti severu nadaljuje s Zeleniškimi špicami. Sestopali smo previdno z derezami, ker je bilo nerodno ledeno. Med snežnimi krpami je tudi precej kopnine, kjer smo uničevali dereze, a drugače ni šlo.

Razgled v Kamniško bistrico

Ta kratka tura je seveda premalo.  Sploh za Cvetota, ki je vajen 12 urnih, 24 urnih in še daljših tekov. Med njegovimi podvigi sploh izstopa tek  Grintovci extreme ( Kalcit – Sv. Primož-Domžalski dom na Veliki planini -Planina Dol -Konj-Presedljaj – Korošica- Ojstrica (2380m)- Planjava (2392m)- Kamniško sedlo- Brana (2253m)-Turska gora (2251m)- Koroška Rinka (2433m), Kranjska Rinka (2453m)-Skuta 2532m)- Dolgi hrbet (2473m), Grintovec (2558m)-Kočna-  Kalška Gora (2058m)-Kalški greben (2224m)- Veliki Zvoh- Krvavec- Kriška planina- Kamniški vrh- Kalcit). Skupno je vse našteto premagal v manj kot v 24 urah – skorajda nepredstavljivo.  Zato smo se zagnali še proti Kamniškemu sedlu.

Kamniška koča na Kamniškem sedlu

Planjava

Sonce je v pobočje pod sedlom močno pripekalo. Zato je bil sneg mehak in južen. Nosil sem pretežek nahrbtnik da bi lahko zares tekel. Vseeno sem se temu komaj uprl, ker so me podžgali gorski tekači, ki so danes pridno trenirali tu. Koča na Kamniškem sedlu ni bila odprta, je pa odprta zimska soba, kjer se da prenočiti.

Skuta in Grintovec

Kamniški dedec

Sestop s sedla je bil zaradi ojuženega snega adrenalinsko sankanje po riti. Za turno smučanje pa je komajda dovolj snega.

Gazi s Kamniškega sedla

Potem smo se odpravil še k Papeževim, da sem opravil formalnosti za včlanitev v Klub gorskih tekačev Papež. Prvič v življenju sem se vključil v kak športni klub, če ne štejem treninga šaha (kjer pa ostaja večna dilema ali je to sploh šport ali ne). Poleg včlanitev v klub, sem bil nadvse vesel novice da Gorski tek na Grintovec drugo leto bo. Čestitke Papeževim za izredno voljo, srce in pogum da se jim po nadvse težki letošnji organizaciji Svetovnega prvenstva v gorskem teku, še vedno ljubi organizirati to zahtevno prireditev!

V Nevljah pri Kamniku so našli eno najpopolnejših okostij mamuta v Evropi. Original si lahko ogledate v Prirodoslovnem muzeju Slovenije, jaz pa sedim na eni izmed rekonstrukcij tega mamuta 🙂

Fosilna sardela

Z konec dneva pa smo se odpravili še na grad Zaprice, kjer smo si ogledali tamkajšnjo muzejsko zbirko. Mene je predvsem zanimal paleontološki del z najnovejšimi najdbami Jurija Žaloharja in Tomaža Hitija iz Tunjiškega gričevja. Njuna najdbe morskih konjičkov vrst Hippocampus saramticus in Hippocampus slovenicus štejejo za najstarejše znane fosilne morske konjičke na svetu. Kamnine v katerih sta jih našla datirajo v čas sarmatija (zgornji del srednjega miocena) oz. so stare približno 13 milijonov let. Poleg morskih konjičkov pa je mogoče videti še nekaj skeletov rib, morskih ježkov, školjk in koral ter zob morskih psov. Gre za organizme, ki so živele v takratnem morju Paratetitda (Panonsko morje), katerega edini današnji ostanek je le še Blatno jezero (Balaton) na Madžarskem.

Dezartikulirano okostje ostriža

Juvenilni primerek morskega konjička in ribica iz rodu Proantigonia

Lep gorniški pozdrav,

Bojan Ambrožič

2 comments

  • Zgolj majhna pripombica – Kamniški Dedec je dejansko že začetek grebena Zeleniških špic in tudi prvenstveni vzpon je bil opravljen s štartom na njem (takrat je bila to dvodnevna tura). Je pa res, da kosmatost grebena med Dedcom in Staničom novodobnih gornikov nič kaj preveč ne privlači in se danes praviloma dostopa na Staniča.

    Všeč mi je

  • Na 6. sliki sta Turska gora in Rinke. Skute in Grintavca se ne vidi (no ja, skrajni del Strehe se vidi levo od Turske gore :D)

    Všeč mi je

Submit a comment

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava /  Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Odjava /  Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava /  Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava /  Spremeni )

w

Connecting to %s