Svet ni bil vedno takšen, kot je danes. Bilo je še celo bolje! Vsaj za nas. Pred 40 milijoni leti je območje današnje Slovenije ležalo precej bolj daleč na jugu, ob ekvatorju. O tropski klimi pričajo fosili s Plaznice, Gornjega grada, Lepene, Dola pri Hrastniku in drugih eocenskih / oligocenskih najdišč v Sloveniji. Na Krimu nad Ljubljano so celo našli ostanke belih peščenih plaž, kar priča da je bila “Slovenija” pred 30-40 milijoni leti res tropski raj, kot so danes denimo Bahami.

Karavanke skrivajo še marsikatero skrivnost

Lepena

En tak ostanek preteklega raja je tudi Lepena. V eocenu (pred 45 milijoni let) se je teren začel pogrezati in to območje je zalilo Panonsko morje (pravilneje Paratetida). Morje ni bilo po posebno globoko in je bilo podobno današnjim lagunam. V njem so se odložile usedline, ki so dosegle debelino 190 metrov. Med njimi se najde tudi plasti premoga, ki pa so žal pretanke da bi bilo ekonomsko izkoriščanje upravičeno.

Lupine školjk naložene v številne plasti (žal jih je težko slikati, ker so večinoma pod vodo)

Fosilov na najdišču je toliko da jih je nemogoče zgrešiti. Školjke vrste Polymesoda convexa so celo kamninotvorne. Žal so njihove lupine zelo krhke in je praktično nemogoče iz gline dobiti nepoškodovane primerke.  Prek teh školjk teče potok v obliki manjših brzic. Tu so našli tudi različne vrste polžev, ki pa so precej redkejši in jih meni ni uspelo najti.

Školkje vrste Polymesoda convexa

Pravi dokaz da smo res v tropih, pa so odtisi listov palm iz rodu Sabal. Teh se najde precej, tudi veliko celih primerkov je med njimi. Na srečo so nekateri primerki tako veliki da jih je je nemogoče odnesti v dolino in bodo počakali tudi prihodnje generacije. Največji list, ki sem ga našel meri 30 krat 40 cm.

List palme Sabal sp.

Še en večji, a slabše ohranjen palmin list

Lep geološki pozdrav,

Bojan Ambrožič