24. Triatlon jeklenih

Prav nihče se noče zjutraj zbuditi eno leto starejši. Na srečo se to zgodi samo enkrat letno. Pa še ta dan bi človek najraje izpustil in nanj pozabil. Da pa mi to lažje uspe, si vsako leto pripravim kako zanimivo preizkušnjo. Letos sem se odločil za udeležbo na Triatlonu jeklenih v Bohinju.

Štart kajakašev (Foto: Borut Gabor)

Gre za enega prvih in najbolj zanimivih triatlonov v Sloveniji. Letos je doživel že svojo 24. izvedbo. Trasa triatlona poteka tako da je treba najprej v obe smeri po dolžini preveslati Bohinjsko jezero (7,8 km), potem sledi 16 km gorskega kolesarjenja na Uskovnico ter za konec še 8 km gorskega teka do Vodnikove koče na Velem polju. Ker pa ne znam veslati in ker nimam konkurenčnega kolesa, sem se odločil da bom nastopil v štafetni preizkušnji, kot tekač.

Vzpon z Jezerc

Pravzaprav mi je le splet srečnih (in nesrečnih) okoliščin omogočil da sem se lahko pridružil štafeti Kondor 1, ki sta jo sestavljala še veslač Janez Križaj in Borut Gaber. Zjutraj pred tekmo je lil dež, kot iz škafa. Vremenska napoved pa ni obetala izboljšanja. “Joj, kaj mi je tega treba ob takem vremenu!” si mislim. Vendar vseeno odidem na štart bolj iz razloga da ne bi zafrknil obeh kolegov v ekipi, kot da bi se mi res ljubilo. Vendar med vožnjo proti Bohinju dež poneha in še celo jasniti se začne. No, vsaj enkrat so se vremenoslovci zmotili v pozitivno smer.

Zopern del na Studorskemu prevalu

Mogoče bi bilo v Ribčevemu lazu zanimivo pogledati kako bi sicer mirno Bohinjsko jezero razburkala vesla vesla dobre stotinje veslačev ob silovitem štartu. No, pa drugič! Raje odhitim na Uskovnico da si zagotovim parkirno mesto blizu menjalnega prostora. Sedaj lahko samo še čakam da kolega opravita svoje delo in upam da bom čim prej na vrsti.

Proga pod Toscem

Na menjalno mesto z veliko mesto prikolesari Matjaž Mikloša in preda štafeto Nejcu Kuharju. Zmaga je zagotovljena, ostaja le še vprašanje ali jim bo uspelo postaviti nov rekord. Svoje predaje hitro dočakata še Klemen Triler in Mirko Janjatovič. Kmalu za njimi se pripelji prvi triatlonec posameznik – Janez Marič.

Vodnikov dom

S približno 28 minutami zaostanka se pripelje naš kolesar Borut in končno lahko začnem jaz napadati. Jasno, je da imam preveč zaostanka, da bi se lahko približal najboljšim, a odločil sem se da bom poskušal pridobiti nazaj čim več mest. Še preden se do konca zaženem, na začetni ravnini prehitim dva tekmovalca. Potem pa v klancu proti planini Konjščica, v vsakem ovinku pridobim kakšno mesto. To je bilo zelo dobro za motivacijo. Pa že tako ne bi mogel tek potekati ob boljših vremenskih pogojih, sploh ob tem ko je zjutraj tako slabo kazalo. Edinole proga je bila v slabem stanju. Luže so pot kar prepredale tako, da ni bilo druge izbire, kot pa stopiti tudi za gleženj globoko v vodo in blato. Od blata mastne skale pa so bile velika past za gležnje. Položnega klanca (drsalnice) do Konjščice je bilo že po 10 minutah konec.

V cilju (Foto: Gabrijel Rožič)

Še skok čez narasel potok in začel se je edini pravi klanec na tekmi proti Studorskemu prevalu. Vem da sem v tej strmini močan in zato takoj napadem s čimer spet lepo pridobivam na mestih. Sprva še lahkotno tečem, potem pa se utrudim in tek sem ter tja zamenjam za hojo. Še Kuhar je rekel da ni celotnega klanca pretekel. Na jezercih zaradi padavin povsod teče voda. Zato sploh ni druge izbire, kot pa teči, kar po vodnem toku navzgor. Ne, ob tem teku po vodi ni nič zeblo, ker je sonce presenetljivo močno žgalo. Nekako stisnem še tistih nekaj metrov do vrha Studorskega prevala, da naredim čim več razlike do tekmecev.

Planina Konjščica

Od Studorskega prevala dalje pravih klancev ni več. Moj cilj ni več pridobivanje mest, ampak le to da gleženj ostane cel. Do sem sem pridobil že okoli 15 mest, vse nadalje dolge kilometre do cilja pa niti enega več. Prvi spust je sploh zopern in vesel sem bil da ga je bilo hitro konec. Proga poteka naslednje dva kilometra skorajda povsem naravnost in zato sem se hitro povsem spočil. Enostavno nisem upal teči tako hitro da bi se utrudil. Če bi dosegel tako brzino, progi ne bi več mogel slediti in bilo bi prenevarno. Druga težava pa so bili še “romarji” namenjeni proti Triglav, ki se niso dovolj hitro umikali s proge.

Zato sem bil zelo vesel, ko sem pritekel v cilj nepoškodovan, pa čeprav še spočit. Na koncu smo osegli 10. mesto absolutno, jaz pa sem uspel doseči tretji najboljši čas med tekači. Čestitke ekipi Nejca Kuharja za nov rekord proge!

URADNI REZULTATI: http://www.alpinsport.si/triatlonjeklenih/rezultati-triatlon-jeklenih-2010.php