19. Tek na Osolnik

Poročilo o verjetno enem najbolj mrzlih tekov na Osolnik v vsej njegovi zgodovini. Bela črta snežne meje se je to noč ustavila nekje na nadmorski višini 1500 metrov. Še dobro da ne gremo teči kam višje v gore.
pomlad
Pogled na pomlad z Osolnika, v ozadju pobeljene Kamniško – Savinjske Alpe

Veseli me da se na štartu zbere kompletna državna gorsko-tekaška reprezentanca. Tudi Mitja Kosovelj, ki še ni zaključil regeneracija po maratonu v Pragi, kjer je tekel nov osebni rekord v tej disciplini. Ob tej hudi konkurenci sam sebe ne vidim niti med prvih 10 absolutno.
Štart nas končno odreši mraza. Že po nekaj trenutnih tekme smo se dovolj ogreli da so bile klimatske razmere za tek naravnost idealne. Nihče pa ni pričakoval da bo tako tudi s stanjem proge, ki je po 14 dnevnem neprekinjenem deževju, baje prava blatna drsalnica. Zato ni pričakovati novega rekorda proge, kljub temu da je na štartu zbrana sama elita.
erter
Pogled na kolono tekačev z vrha Osolnika

Prve 1,8 km je proga ravninska in teče izključno po asfaltu. Že večkrat sem letos dokazal da name ni računati na ravnini. Zato tečem tako da se držim repa vodilne skupine, ki obsega še 15 ali 20 tekačev. Vsi tečemo zelo skupaj. Le Mitja Kosovelj in Boštjan Hrovat pobegneta nekaj metrov naprej. Prvo delno selekcijo napravi položni klanček pred vasjo Gosteče. Meni pa steče. Takrat si mislim da moram zdržati samo še teh nekaj metrov ravnine, saj me kmalu čaka odrešilni klanec. Vsaj upam na to da bo odrešilni, ker nisem treniral teka v breg že dva tedna.
Pa mi vseeno zelo dobro steče. Prebijem se mimo Marjana Zupančiča, ki pade že takoj na prvi luži blata. Potem prehitevam tekače drug za drugim. Zelo se trudim da se izogibam blatnim pastem. Zaradi tega blata na progi smo res vsi tekli v povprečju nekoliko slabše, kot v prejšnjih letih. Vendar sem sam mislil da bodo razmere še slabše oz. da bo še bolj drselo. Meni je spodrsnilo samo enkrat na vsej progi.fgdfg

 V boju s strmino (foto: M.B., Gorenjski glas in foto: Gorski teki)

Še vedno lepo pridobivam na mestih in večinoma hitro hodim, ker je preblatno da bi copati prijeli pri teku na taki strmini. Približno kilometer pred ciljem dohitim Petra Oblaka. Že ga mislim prehiteti, pa mi kot izvrsten atlet, uide na eni redkih ravnin na progi. V naslednjem klancu pa me ni mogel več zadržati. Do cilja me loči le še huda ciljna strmina.  Ni več časa za poglede nazaj, treba je zdržati ta peklenski breg. V veliko pomoč so mi vzkliki navijačev ob progi, ki mi povedo da bom kar 5. absolutno, če zdržim še teh nekaj metrov do cilja.
ewfew
Ciljni finiš (foto: M.B., Gorenjski glas)
Ne morem verjeti, uspelo mi je! Joj, ko bi mi kaj takega uspelo tudi 25. julija na izbirni tekmi za svetovno prvenstvo v gorskem teku, bi bil presrečen. S tem svojim nastopom sem zelo zadovoljen, ker sem za seboj pustil kar nekaj konkurentov na katere sem računal da bodo vsaj nekaj minut pred mano.
 ewfrewr
Zmagovalci: Mitja Kosovelj, Simon Alič in Sebastijan Zarnik (foto: Gorski teki)

Po pričakovanju je zmagal Mitja Kosovelj. Drugo mesto si je priboril izjemni specialist za strmine – Simon Alič, tretje pa Sebastijan Zarnik. Elito na stopničkah za zmagovalce in mene pa je ločil še Boštjan Hrovat. V ženski konkurenci je zmagala super dobra mladinka Katja Obidič pred Valerijo Mrak in Mihaelo Tušar.
Podelitev nagrad prvi deseterici

Lep gorsko-tekaški pozdrav,

Bojan Ambrožič

2 comments

Submit a comment

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava / Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava / Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava / Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Odjava / Spremeni )

Connecting to %s