Tek po ulicah Kranja 2010

V zadnjih dneh je padlo veliko dežja ravno v pravem času, zaradi česar je narava še veliko bolj zelena kot ponavadi. Sprehodi po bujno zaraslem gozdu v tej vlažnosti spominjajo na prebijanje skozi tropski deževni gozd. Vendar to nedeljsko jutro je pa le postreglo z lepim vremenom. Ne pa tudi obetavno vremensko napovedjo. Zato raje nisem tvegal vzpona v gorah, ampak sem se odpravil na (pripravljalno) tekmo.

Štart (Foto KŠK: Samo Bešlagič)

Na Kranjski tlak sem se odpravil že tretjič zapored. Tu nikoli nisem tekel dobro, ker mi tek po ravnini preprosto ne leži. Vendar tudi takšen trening moram vsake toliko časa vključiti v del priprav na gorske preizkušnje, saj gorskih tekov, kjer bi se teklo samo 100 % v breg ni.

Marko Pintar je bil brez konkurence, v ozadju se z Rokom Puharjem boriva za preostala mesta (Foto KŠK: Samo Bešlagič)

Letos se je zopet teklo 4 kroge po starem mestnem jedru Kranja. Tek v krogih večinoma nam tekačem ne ugaja, vendar smo se tolažili s tem da nas bo ob progi pozdravilo več gledalcev kot ponavadi.

Stanko Maček (št. 28) se je med prve tri umešal šele proti koncu (Foto KŠK: Samo Bešlagič)

Štart čez Poštarski most ni bil najhitrejši in skupina se drži še skupaj. Situacija pa se je spremenila takoj ko smo se začeli v Hujah spuščati v kanjon Kokre. Marko Pintar, kot veliki favorit, je že začel uhajati naprej. Za ostali mesti na stopničkah pa sva se borila z Rokom Puharjem. Bil sem naravnost šokiran da ta fant lahko teče tako hitro. Sploh če dodamo še to, da je včeraj skupaj z Zormanom in Janjatovičem zasedel odlično tretje mesto na Teku ob žici. Zato sem bil prepričan da bo slej ko prej omagal. V klanec ga je res malce stisnilo, ampak je spet takoj pospešil, ko smo dospeli na ravnino. Pravzaprav je tekel še celo hitreje od mene in moral sem delati intervale da sem ga lahko lovil. Sprijaznil sem se že s tem da bom pač končal kot tretji.

Prifiniširal v cilj (Foto KŠK: Samo Bešlagič)

V tretjem krogu pa je napadel Stanko Maček in oddrvel mimo naju z Rokom. Takrat sem si mislil: “O, joj sedaj bodo pa šle stopničke po zlu,” kajti Rok, še vedno ni popuščal in kazalo je ravno na moje “srečno” četrto mesto. Da bi se temu izognil sem sklenil da bom močno napadel tik pred ciljem. Veljam za slabega šprinterja in zato nisem vedel kako se bo obneslo, a sem sklenil poskusiti, saj itak nisem imel česa izgubiti. Takoj za Pungartom sem začel močno finiširati. Že dolgo nisem tekel tako hitro in sem samo upal na to da bom v cilju preden mi zmanjka moči. Obrestovalo se je! Dosegel sem tako hitrost da sem Puharja na koncu premagal za 5 sekund in le za sekundo zaostal za Mačkom, ki se je v cilj iztekel, ker ni pričakoval napada.