3. Tek na Roblek

Še enkrat aplavz vremenu da je zdržalo še za pregovorno deževnega maja. Kaj samo zdržalo, vreme je bilo idealno za gorski tek! V dolini je že kar močno pripekalo, ampak ker trasa Teka na Roblek premaga skorajda 1000 m višinske razlike, je bilo na večjem delu proge ravno prav toplo.

Dva dni prej sem bil na ogledu proge in presenečen sem bil nad tem koliko snega je še ostalo. Sploh je bil problematičen led na senčnih delih ter južen sneg, ki se je prediral do gležnjev. Zato sem vedel da bo to težak tek.

Prvi maj je!

Moja naloga na današnjem teku je bila da popravim lanski čas. Ker je bil na štartu Boštjan Hrovat se je pričakoval peklensko hiter štart. Pa niti ni bil. Boštjan je sicer potegnil po štartnem ravninskem delu v Dragi, a prav daleč naprej ni ušel. S Klemenom Trilerjem sva trenutno še skrbela da si ni nabral preveč prednosti. Po cesti sva vedela da nimava pravih možnosti proti njim. Vseeno sva pa želela biti dovolj blizu v kolikor bi omagal na strmejših delih proge, ki kmalu pridejo.

Boštjan Hrovat je spet obral taktiko hitrega štarta (Foto: Vilko Božič)

Vendar se Boštjan ni dal in je nadaljeval z enakim tempom, kot prej. Pač pa je začelo pobirati mene. Komajda sem še sledil Klemenu. Poskusil sem s hojo in bil začuda nekaj časa enako hiter kot Klemen, ki je ves čas tekel. Korenine pod Planino Planinico so me dokončno zdelale. Nisem mogel več na silo vleči in sem Klemena spustil naprej.

S Klemenom v lovu za Boštjanom (Foto: Vilko Božič)

Pričakoval sem da mi bo sedaj z vsakim korakom bolj uhajal. Pa je tudi on popustil in tekel le nekaj metrov pred mano. Na Poljški planini sem se ozrl nazaj in z olajšanjem opazil da sem si nabral vsaj minuto prednosti pred ostalo konkurenco. Še sreča, ker sem bil že zelo na koncu z močmi in bi težko odgovoril na napad iz ozadja.

Boštjan Hrovat je zasluženo prvi pretekel ciljno preprogo posuto z gorskim cvetjem (Foto: Jana Božič)

Veseli me da se je upošteval (tudi) moj predlog in da se je letos teklo po bližnjicah, kar je tek naredilo še bolj “gorski”. Hvala tudi navijaču ob progi, ki je tako močno drl da sem njegove vzklike slišal še nekaj minut po tem ko sem tekel mimo njega. Zato sem zdržal in se uspel celo rahlo spočiti. Klemen mi še vedno ni preveč ušel, a sem vedel da je zagotovo dovolj močan da bi z lahkoto odgovoril na vsak moj napad. Začel pa se je tudi zadnji “sneženi” del. Pa na srečo ni bilo tako hudo, ker je v tem toplem vremenu v zgolj dveh dneh skopnel skorajda ves sneg.

Moj prihod v cilj (Foto: Jana Božič)

V cilju se moram zahvaliti močnim vzklikom navijačev ob progi, ki so me pripeljali na absolutno tretje mesto s skorajda dvema minutama boljšim časom kot lani (40 min 45 s). Prvi del tega rezultata gre pripisati boljši formi, drugi del pa prav gotovo tudi hitrejši progi. Torej je bila ta tekma skorajda povsem identična kot lani. S to razliko da ni slavil Simon Alič, ampak Boštjan Hrovat. Konec koncev sem s tekmo zadovoljen, saj sem tekel dobro, kljub temu da sem v zadnjih dneh vse prej kot počival. Zelo me veseli da sem preživel ene najbolj gorniško obarvanih počitnic v življenju. Samo na Begunjščicisem se v teh dneh znašel kar trikrat.To je bila tudi prva tekma letošnje novosti – 1. Alpskega pokala Gorenjske v gorskem teku. Ta novo ligo pozdravljam, saj bosta med petimi tekmami pokala kar dva popolnoma nova gorska teka – Tek na Polano in Tek na Dobrčo. Mednje pa se bosta vrinili še dve odlično organizirani prireditvi, ki jih z mojih blogov že poznate – Tek na Vršič in Tek na Vodiško planino.