Iskanje fosilov v Plaznici

Po pregovoru po dežju posije Sonce. Tokrat pa so po “Soncu” polni soboti oblaki spet omračili nebo. Lepota gora je bila še en vikend zame nedosegljiva. Pa sem se zazrl sosednjo dolino. V dolino potoka Plaznice pri Poljšici, ki s svojimi bogatimi fosilnimi najdišči privablja tako profesionalne kot amaterske zbiralce fosilov že poldrugo stoletje.
GBGHFHF
Potok Plaznica
Znanstvenega opredeljevanja Poljšiških fosilov se je leta 1857 lotil prvi slovenski geolog Marko Vincenc Lipold. Gotovo pa je bilo najdišče poznano že veliko prej. Sestavljajo ga oligocenski (približno 30 milijonov let stari) skladi apnenca. V tem času je to ozemlje prekrivalo morje Paratetida. V njem so se se tekom (milijonov) let usedli koralni apnenci v katerih najdemo številne vrste školjk in morskih polžev. Med redkejše najdbe pa sodijo zobje mroskih psov, morski ježki in nekatere druge vrste mehkužcev.
Zajeta slika
Na delu
Na raziskovanje se nisem podal sam. Plaznica na zemljevidu zgleda res mizeren potoček. Vendar je njegovo porečje veliko in zelo razgibano ozemlje. Zato raziskovanje poteka zelo počasi. Kar en posameznik razišče v uri, dva to zmoreta bistveno hitreje. Zato mi je družba sošolca Erazma prišla zelo prav. Zemljevida ali pa natančnega opisa kje točno zamahniti s kladivom da boš naletel na fosile pa seveda ni moč nikjer najti.  JKJHKHJK
Skupina koral v prerezu  
S pomočjo izkušenj s prejšnjih lovov na okamnine se je najin nos za fosile hitro močno izostril ter prilagodil na Poljšiške razmere. Najprej sva napadla ob spodnjem toku Plaznice. Ta predel je bil za oba popolna neznanka zaradi česar je bilo raziskovanje še bolj zanimivo.
MJBN
Pokrovača
“O, le glej, kako lep izdanek kamnin na drugi strani potoka ter prevernjeno drevo kot naravni most!”  Trenutek za tem sem končal v mrzli dereči vodi. Potok je v poletnem času mogoče prečkati z nekaj skoki čez kamenje. Danes pa je bil njegov vodostaj gotovo med najvišjimi, saj se je sneg po otoplitvi pospešeno talil. Gotovo bi bilo bolje počakati kak teden da gladina malce upade. A nisva želela čakati, ker sva gotova prva lovca na fosile to sezono. Erozija je celo zimo neusmiljeno dolbla kamnino in razgalila tudi fosile, vsaj tako upava.

BNMNBM

Školjka karastela
Potem ko sva že sklenila da obrneva in poskusiva drugje je kladivo končno naletelo na nekaj kar je iskalo. Na ostanek oligocenskega koralnega grebena. Poleg odlomkov raznih številnih školjk sva našla tudi zelo lepo ohranjene korale. Težava pa samo ena – kako iz tako trdne kamnine izbiti vsaj manjši vzorec. Cela skala pa je bila veliko previlika da bi jo lahko odnesla. Ta še čaka na naslednje odprave.
NMNBMNBM
Korale, ki jih nikakor ni bilo mogoče izbiti iz podlage
BVNVBN
Velik ostanek korale (Foto: E. Dolžan)
Časa in predvsem volje sva imela dovolj da sva Plaznico raziskala še v njenem srednjem toku. Hrbet je bil hvaležen ko sem poln nahrbtnik fosilov lahko pustil v avtu in zdaj lažji odšel dalje. Erazem je spet skoraj takoj naletel na školjke v manjšem kamnu sredi potočka. To je bila sedaj najina sled. Treba je bilo le še najti od kod se je ta kamen prikotalil. Potem ko sva naletela na matično plast kamnin sva odslej fosile našla skorajda v vsakem kamnu, ki sva se ga dotaknila. Med njimi je bilo tudi nekaj lepih primerkov pokrovač. Po videnih tisočih odlomkih fosilov se mi je končno nasmehnila sreča. Našel sem lepo 5 centimetrov veliko školjko karastela ter polža natico. Slednji je prava značilnost doline, čeprav je težko dobiti popolne primerke. Gre za velikega plenilskega polža, ki se je hranil z drugimi morskimi školjkami.
VN VBN VB
Polž natica- značilnost tega najdišča
Prav na koncu pa je prišlo najslajše. Erazem je našel fosil morskega detelja litofage, ki velja za veliko redkost. V dolžino je meril kar 11 centimetrov. Žal pa se je pri izbijanju močno poškodoval. Litofage so školjke kamnovrti, ki so živeli (in še živijo) v bibavičnem pasu. Tudi sam se spominjam da sem jih kot otrok nabiral na morski obali. Najdeni primerek je res dragocenost saj sodi med največje najdene pri nas. Poleg te sem našel še en manjši 6 cm dolg primerek.
VBNBV
Litofaga na najdišču in …
BVNVBNBVNBVNVB
… preparirana (koliko se jo je dalo) ob centimetrskem merilu (Foto: E. Dolžan)
Z raziskovanjem tega območja sva se zamudila kar šest ur. Odnehala sva šele, utrujena, da sva komajda v roki lahko držala še kladiva.
  • Vir: Mikuž V. Oligocenski morski datelj iz Poljšice. Geologija,  2006 , str. 61 – 67
Lep paleontološki pozdrav,
Bojan Ambrožič

Submit a comment

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava / Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava / Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava / Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Odjava / Spremeni )

Connecting to %s