“Prešernov dan nam je letos podaljšal vikend. Hvala Prešeren, vsaj enkrat si storil nekaj dobrega za nas!” Prav taka in podobna sporočila sem z razočaranjem poslušal  v zadnjih dneh po občilih in celo na radiu. So se tisti, ki mlatijo take neumnosti, sploh kdaj vprašali, kaj so sami dobrega storili za občo slovensko kulturo? Moj odgovor je da je Prešeren s svojimi s srca danimi pesmimi bil toliko pred časom da ga večina še zdaj, 162 let po njegovi smrti, ne razume. Tisti, ki ga to vsaj poskušamo, se mu na Prešernov dan poklonimo! In prav temu je namenjen Prešernov dan!

Trmasti v Prešernovem gaju na Prešernovem grobu

In kaj mu je lepšega poklon, kot pa to da poveženo Kranj, mesto kjer je živel in umrl, z njegovo rojstno Vrbo. Sam sem se pridružil  tekačem Kluba trmastih, ki so se na pot podali že osemindvajsetič. Začeli smo prav na Prešernovem grobu v Prešernovem gaju. Grob je bil zgledno urejen in pripravljen da se še kulturna ministica Madja Širca pokloni našemu velikemu pesniku.

Mi tekači pa smo tudi začeli teči svoj poklon. Pa nismo bili edini. Že pol ure pred nami so se na isto progo podali tekači Vitezi dobrega teka. Lahko bi se pridružil tud njim, a sem vedel da bo bolje za motivacijo da nekoga lovim, kot pa da tečem popolnoma sam.

To 28 kilometrov dolgo progo še nikoli prej nisem pretekel v enem kosu, med tem ko sem jo po posameznih delih že neštetokrat, saj večinoma poteka po moji širši domači okolici. Zaradi mraza, šest pod ničlo, in pa poznavanja proge že takoj na začetku poženem brez taktiziranja.

Mimo Police pri Naklem

Do Naklega je tek povsem mirno ogrevanje, saj je ob cesti urejena pot za tekače. Od Naklega dalje pa takega luskoza ni več. Prepuščen sem milosti in nemilosti pazljivosti šoferjev. Kratek odsek poti med Naklom in Bistrico je za tekače (pešce) celo prepovedan. Zato se ozrem za morebitnimi polcijskimi patruljami in hitro nadaljujem dalje. Težave s policijo so v preteklosti že bile. Upam pa da policisti vedo da tekači ne mislimo nič slabega. Tudi oni imajo praznik, naj zamižijo na eno oko.

V Bistrici spet lažje zadiham in se še popolnoma svež podam v najstmejši klanec na turi. V breg tečem čisto počasi, z enako močjo kot prej po ravnini, da si ne uničim tekaškega ritma. Če zgubiš ritem ga je navadno zelo težko spet ujeti. S Podbrezij sledi dolg spust proti Posavcu. Prepustim se mu in uživam v hitrem teku. Vendar ne pretiravam, ker zaradi hude obrementive začutim rahlo bolečino v kolenu.

S tekaškim pogledom proti Vrbi …

Na Posavcu – polovici proge me prčaka spremstvo s toplim čajem. Poln moči še bolj napadem in ujamem prve Viteze, ki se mučijo na Peraškem klancu. Zdaj bo lažje – ujel sem priključek in lahko bom užival v prehitevanju tekačev, ki so začeli  pred mano. Peraški klanec je klanec oddaljen le lučaj od mojega doma. Verjetno je krivec da sem postal gorski tekač. Dobil je ime po potoku Peračica, ki je znan po edinem slapu v Sloveniji preko katerega teče slap čez sklade sprejetega vulkanskega pepela- tufa. S tem kamnom so bili v preteklosti okrašeni portali, vhodi in okna hiš okoliških vasi, tudi Ljubna. Če bi se kdo rad sprehodil po prelepi tej naši vasi in si ogledal znamenitosti, pa od danes dalje ve kje me najde. Obrt ohranja kamnoseštvo Kocijančič s Črnivca – vasi do katerega me čaka le še kilometer poti po ravnini mimo Dobrega Polja. Po kratkem spustu s Črnivca sledi le še dobrih 10 km ravnine. Hm, ravnine… ne pravzaprav gre za zelo položni klanec, natančneje rečni vršaj, ki ga je nasula reka Sava.

Ob družbi številnih tekačev mi kilometri zelo hitro minevajo. Zdi se da mi tempa, ki sem si ga zadal nihče ne more več zrušiti. Pa se je vseeno zgodilo (v Zapužah), zgolj pet kilometrov pred ciljem. Brez vsakega opozorila me je začela močno in krčevito boleti vranica. Krizo sem čim bolj poskušal premagati s stiskanjem zob. Ker zgolj to ni bilo dovolj, sem pojedel košček čokolade in pa malenkost zmanjšal tempo. Bolečina je bila pristona še nadaljne tri kilometre. Vendar nisem mislil na njo, ampak užival v dobrem vzdušju množice ljudi namenjenih proti Vrbi. Šlo je za stotine pohodnikov, ki so se v ta sveti kraj odpravili z vseh možnih koncev. Še ena potrditev da so se na radiu motili. Glede na množico ljudi, ki sem jo srečal verjamem da ljudem ni vseeno ali je danes Prešernov ali “Janezov” dan.

Skupaj zbrani v Prešernovi domačiji v Vrbi
Na koncu sem se rešil krize in poln nekega posebnega užitka, odtekel še zadnji kilometer. Cilj, Prešernovo rojstno hišo, sem dosegel po 1 uri in 55 minutah. Hvala vsem za spremestvo in družbo – brez vas ne bi šlo!

TEK PREŠERNU V SPOMIN 2009: http://bojanambrozic.spaces.live.com/blog/cns!ACD975034630F7FE!8139.entry
TEK PREŠERNU V SPOMIN 2008: http://bojanambrozic.spaces.live.com/blog/cns!ACD975034630F7FE!4509.entry

Lep kulturni praznik,

Bojan Ambrožič