Ker smo se na sankaški planinski izlet odpravili planinci Mladinskega odskega Planinskega društva Radovljica. Prav ta mladinski odsek je lahko naš ponos, saj je največji v Sloveniji. Planinski krožek letos obiskuje okrog 200 otrok iz Radovljice in okoliških vasi. Seveda je tako množico hribov željnih otrok nemogoče naenkrat peljati v hribe. Zato smo razdeljeni v tri ali štiri skupine, ki pokrivajo populacijo otrok od vrtca pa do konca osnovne šole. Do letos smo imeli še samostojno srednješolsko skupino, ki pa je bila letos začasno ukinjena zaradi premajhnega interesa. Sam sodelujem pri vodenju skupine Lipnica, Mošnje, Ljubno in Radovljica.

Gasilska

Kolona sankačev se je v gosjem redu podala proti Domu na Tromeji. Še najtežje je bilo na začetku, ko je bilo treba sanke nositi po suhem do prvega snega. Vleka sani po lepo urejeni progi pa ni bila pretirano naporna. Proga ni nikjer ledena. Le na enem mestu je treba paziti, ker je na progi kamenje. Snega ni veliko, a za podoživitev snežne pravljice v družbi pol stotinje malih mož, vseeno dovolj.

Dom na Tromeji

Dom na Tromeji je odprt in oskrbovan. Tu si lahko za 4 € lahko tudi sposodite sani, kar se mi zdi predrago.  A kdor ne želi vleči, naj pa plača.

Spust (Foto: Mojca Brezovec)

Spust v dolino se vsekakor splača. Da bi bil spust za vso skupino varen sem se spustil prvi in zaprl sankaško progo za promet. Prav promet je največja nevarnost, ki krepko prednjači pred ostalimi. Tega na srečo ni veliko, a prav vsako terensko vozilo, ki bi zapelajlo nasproti sankačem bi lahko povzorčilo tragedijo. Med ovinki je rizičen samo eden, ki je še celo mene zanesel iz proge. Na tem odseku pa je pazila ena izmed vodnic. Otroke smo spuščali v razmiku po eno minuto da ne bi prišlo do neljubih zaletavanj.

Najmlajši so se v dolino odpeljali skupaj s starši (Foto: Mojca Brezovec)

Vsi otroci, straši in spremeljevalci so ob prihodu v »cilj« nasmejano zatrdili da bi se takoj še enkrat podali na progo. Zakaj pa ne! Takoj ob naslednji priložnosti.

Lep vodniški pozdrav,

Bojan Ambrožič