Študentje prvega letnika bolonjsko prenovljenega študija geologije, smo se odpravili na  terenske vaje v Lesno Brdo. Cilj ekskurzije je bil utrditev na predavanjih spoznane snovi ter prvi »stik« s kamnino. Vaje je vodil doc. dr. Vasja Mikuž, univerzitetni diplomirani inženir geologije ter strokovnjak za fizikalno geologijo ter geomorfologijo.

Lesno Brdo leži na geološko zelo zanimivem območju, na samem robu Ljubljanskega barja. Širše gledano pa gre to za jugozahodni del Ljubljanske kotline. To območje je nastalo pred dvema milijonoma let, ob koncu pliocena, ko se je Ljubljanska kotlina zaradi tektonskega delovanja ugreznila za več kot 200 metrov. Nastala je velika globel, sestavljena pretežno iz triasnih kamnin. V kvartarju pa so reke in ledeniki s svojimi fluvioglacialnim delovanjem kotlino napolnili ter jo zravnali s številnimi plastmi sedimenta. Vrtanja so pokazala da »dno« prekrivata predvsem prod in pesek, kateremu  višje sledi za vodo neprepustna glina. Zato je bilo tu še pred nekaj tisoč leti veliko plitvo jezero. Arheološki dokazi (med drugim tudi leseno kolo) pričajo, da so tu prvi poljedelci živeli že pred 6500 leti. Neolitskim ljudstvom so sledili Rimljani, ki so prvi preusmerjali tok Ljubljanice ter izsuševali barje. Danes je barje že skorajda popolnoma izsušeno. Ljubljanica pa poplavlja le še po daljših deževnih obdobjih. Barjanska posebnost je še prst polžarica, ki je ime dobila po vsebnosti velikega števila polžjih hišic.

V Lesnem Brdu pa kamninska podlaga  pride na površje in smo si jo lahko podrobno ogledali. Kamnine si stratigrafsko načeloma sledijo od najstarejših do najmlajših. Zato bi bilo prav da bi si jih v takem vrstnem redu tudi ogledali. Žal pa zaradi geografske raztresenosti najdišč to ni bilo možno.

Najstarejše kamnine smo videli v bližnji vasi Drenov Grič, tik nad ravnino Ljubljanskega barja. Šlo je za norijsko-retijski ali tako imenovan glavni dolomit. Tega so prepredale vmesne plasti stromatolitov (fosilnih ostankov cianobakterij), kar je dokaz da je kamnina nastala v morju.

Nekoliko mlajše kamnine smo našli ob cesti v Lesnem Brdu, kjer se je nahajal zgornji julijsko-tovalijski člen z različno obarvanimi plastmi muljevcev, peščenjakov in konglomeratov. Prav zanimivo je bilo videti kako so kamnine barvno prehajale iz metra v meter: iz zeleno-sivih odtenkov do vijolično rdečih. Te kamnine so zelo neodporne na prepevanje ter zelo težko jim je določiti plastovitost.

 

Različno obarvane kamnine norijsko-retijske starosti

Največ pa smo se ukvarjali s črnim plastnatim grebenskim apnencem, prav tako julijsko-tovalijske starosti. Njegova posebnost je ta da so vanj vrinjene bele žile kalcita, kar ustvarja svojevrsten kontrast.

Črni grebenski apnenec s kristali kalcita

V Kuclerjevem kamnolomu so ga lomili ter drobili, kot podlago za železniške tire. Danes pa je zaščiten kot naravni spomenik, saj je tu vidna lepa guba antiklinala, ki bi jo z nadaljnjim kopanjem apnenca uničili. K naravnemu spomeniku spada še geološki steber nekdanjega profesorja Naravoslovno tehniške fakultete dr. Stanka Buserja, ki prikazuje kamninsko sestavo območja.

Guba v Kuclerjevem kamnolomu

Grebenski apnenec pa vsebuje tudi ogromno fosilov. Predvsem gre to za školjke iz rodu Trigonudus ter pomembnejšo Myophorio Kefershteini, ki jo imenujemo tudi vodilni fosil, saj če najdemo njo vemo da smo naleteli na kamnine karnijske starosti. Ta školjka je bila po vsem svetu razširjena samo v času karnija, potem pa je hipno izumrla. Na bližnjem najdišču smo našli na stotine okamnelih lupin školjk. Žal pa so bili le redki fosili kvalitetni in dobro ohranjeni.

 

Školjke iz rodu Trigonodus

V še enem opuščenem kamnolomu pa smo v prav tako črnem apnencu iskali kristalčke pirita. Pirit je železova ruda, ki hitro korodira izpostavljen zraku. Zato smo našli veliko sledi pirita v obliki rdečkaste rje. Le redkim pa se je nasmehnila sreča da so znotraj skale zasledili zlat lesk pirita. V pomoč pri iskanju nam je služilo standardno geološko orodje. Z različnimi oblikami geoloških kladiv smo klali skale in v žilah iskali »lažno zlato«. Šele pod lupo z osemkratno povečavo se je kristale pirita milimetrske velikosti jasno videlo.

Geološko orodje

Najmlajšo plast smo videli v še delujočem Kamnolomu Lesno Brdo. Šlo je za rdečkasti apnenec cordevolijske starosti. Po geološki sestavi je identičen Hotaveljskemu »marmorju«. Rdečo barvo mu dajejo premisi hematita. Iz ekonomskega vidika je to slab kamen, ker je preveč razpokan. Geološko pa je zanimiv, ker v razpokah rastejo kapniki. V eni večjih pa so celo našli fosile jamskega tigra. Pa tudi okamneli morski ježki niso redkost. Osebje kamnoloma nam je še razkazalo kako režejo in obdelujejo kamnite bloke.

Kamnolom Lesno Brdo

 

Rezanje kamna

Lep geološki pozdrav

Bojan Ambrožič