… Še dobro da sem imel rojstni dan in da se je v hladilniku znašlo nekaj tortic. Te nisem delil z ostalimi, ampak sem jih sam v celoti sam pospravil v svoj prestradani želodec. In še vseeno sem bil lačen. Verjetno si večina niti ne more predstavljati koliko jaz pojem, da jaz nadomestim enormne zaloge energije potrebne za gorske maratone, kot je bil današnji s Savice do Krnskih jezer in nazaj. Nekaj minut potem sem že bil na avtocesti namenjen proti Ljubljani. V Sloveniji avtocest ne bomo nikoli uspeli dokončati, ker se sam sproti podirajo. Tokrat so bila “manjša” dela na cesti na začetku Celovške ceste.

Današnje astronomsko opazovanje je organiziralo Ustvarjalno astronomsko društvo v sodelovanju s Fakulteto za matematiko in fiziko v počastitev točno 400. obletnice Galilejevega prvega teleskopskega opazovanja Jupitra. Ta mejnik je pomenil začetek sodobne astronomije. Njegov teleskop ni bil niti tako močan, kot iskalni teleskop mojega teleskopa, a je z njim Galileji opazoval štiri največje Jupitrove (Galilejske) satelite in opazil da se od noči do noči premikajo okoli Jupitra. S tem pa je dokazal, da geocentrična teorija ne velja. Heliocentrični teoriji sedaj ni bilo moč več oporekati.

Moj teleskop z desetmetrsko vrsto radovednežev. Z Jakom sva kar tekmovala kdo bo imel daljšo.

Zaradi mojega omenjenega teka sem na opazovališče prispel med zadnjimi astronomi. Takrat je bilo tu že na desetine teleskopov in stotine opazovalcev. Vseeno sem si izboril dobro pozicijo na robu opazovališča s široko odprtim poljem proti jugu, kjer bo vzšel Jupiter. Nekaj minut sem opazovalcem kazal Luno, ker še na pretežno modrem nebu ni bilo drugega za videti. Ravno sem se pripravljal, da bi v teleskop vstavil močnejši okular in opazovalcem pokazal Alpsko dolino, je vzšel Jupiter. Verjetno sem bil prvi, ki je teleskop obrnil nanj. Takoj se je na moje veliko presenečenje za mojim teleskopom zbrala nekaj deset metrov dolga vrsta radovednežev. Večina je Jupiter opazovala prvič in ga je na nebu zamenjavala za Venero. Razložil sem jim, da Venera niti teoretično ne more biti na mestu Jupitra, ker nikoli ne doseže večje elongacije (maksimalne kotne oddaljenosti od Sonca), kot 48 °,  je notranji (planet bližji od Sonca kot Zemlja). Seveda sem z vsem navdušujem hitel razlagati o Jupitrovih štirih satelitih, ki so bili lepo vidno “levo” od planeta. Na sami ploskvici planeta pa sta se videla že en ali dva temna pasova. Jupiter je bil še vedno precej nizko v Ljubljanskem smogu in občasno za oblaki.

Organizacija je bila vrhunska. Astronomi smo imeli z avtomobili dostop s parkirišča do opazovališča po sicer obveznih peš poteh. Da smo bili vsi v stilu, smo dobili majice z logotipom mednarodnega leta astronomije 2009. Okrepčali pa smo se z malico in pijačo. Prav slednje se je zelo prileglo, saj sem do sedaj praktično neprekinjeno predaval že dve uri in je bilo moje grlo že suho.

Astromanekena – majčke so res super

Obiskovalce je najbolj zanimalo koliko je vreden teleskop in pa kdaj bodo lahko opazovali Mars. In to navkljub temu, da sta se Jure Atanackov in dr. Tomaž Zwitter cel večer izmenjaje trudila s predavanji. Poleg tega da sta jasno razložila zakaj Marsa trenutno ni mogoče videti, sta razrešila še en mit. Večina laikov še vedno ne verjame, da so bili Američani na Luni. Nekaj dni nazaj je sonda Lunar Reconnaissance Orbiter posnela posnetke ostankov misij Apollo. Poleg tega je Jure imel predavanje o sestavi in površju Jupitra ter njegovih lun. Navzoče je vselej povabil, da naj si Jupiter v živo pogledajo skozi teleskope. Na koncu opazovanja, po vsaj petih ponovitvah, sem obe predavanji znal že skorajda na pamet. Obiskovalcev je bilo res veliko, pravzaprav nekaj tisoč in vredno je bilo izpeljati vse te aktivnosti.

Eno izmed številnih predavanj

Vse bolj proti polnoči, je Jupiter postajal vse ostrejši. Jasno se je videlo z natančnim pogledom pet pasov. Ampak če so moji obiskovalci videli že tri in vsaj dve njegovi luni, sem bil čisto zadovoljen. Večina je bila nad videnim navdušena. Nekaj pa jih je, ampak res peščica, razočarano zmajalo z glavo. Največ razočaranja pa je požel 40 – centimetrski dobson, za katerim se je zbrala vrsta v kateri so ljudje čakali tudi deset minut in več. Žal so bili pogoji v Ljubljani taki, da ni bilo mogoče opazovati pri visokih povečavah, kar bi naredilo razliko. Sam sem imel večino časa vstavljen okular za 100-kratno povečavo. Lepo se je videla Jupitrova razburkana atmosfera in njegove lune, ki so krožile okoli planeta. Io in Evropa sta ravno zahajala. Še bolj bi bilo zanimivo, če bi prečila površje planeta in bi lahko opazovali mrk. Ljudje so hoteli, da bi bil planet videti še večji in sem poskusil s 250-kratno povečavo. Vendar ni bilo pogojev, da bi se splačalo, saj se Jupitra niti ni dalo izostriti. Poleg tega pa sem si nakopal še eno težavo. Nisem imel motorčkov, ki bi mi omogočali, da bi teleskop sledil Jupitru. Tako sem sedaj moral popravljati pozicijo teleskopa za vsakega opazovalca posebej. Nesmisel pretiravanja s povečavo sem hitro končal. Jupiter je za trenutek zašel v oblake. Takrat sem pokazal zvezdo dvojnico Albierio.

40-centimetrski dobson

Tudi mediji so se odzvali na povabilo. S terena je za POP TV poročal astronom Matic Smrekar. Šele po enajsti uri se je množica radovednežev začela manjšati.

Matic Smrekar se je javljal za oddajo 24 ur zvečer

• Prispevek v oddaji 24 ur: http://24ur.com/bin/video.php?media_id=60329287&section_id=1&article_id=3180535
  

Tako sem našel tudi kak hip da sem sam pogledal skozi kak teleskop: predah med svojimi maratonskimi predavanji. Res sem užival! Ogledal sem si še fotografsko razstavo Od Zemlje do Vesolja v Jakopičevim drevoredu. Razstavljenih je bilo okrog 50 fotografij v formatu jumbo plakatov. Večino sem že videl, a nikoli v tako velikem merilu. Res zanimivo. Po njej so bili vsake pol ure organizirani vodeni ogledi s strani profesionalnih astronomov. Če si razstave še niste ogledali, si jo to nujno čim prej, saj bo tu le še do 4. septembra.

Razstava Od Zemlje do Vesolja v Jakopičevem drevoredu

Z opazovanjem sem poln pozitivnih vtisov zaključil malo po polnoči. Nekateri so vztrajali še do pol dveh zjutraj, ko je Io vzšel izza roba Jupitra.

Opazovanje je popolnoma uspelo in želim si da bi bilo podobnih dogodkov še več. Javnost je bila navdušena, mi astronomi še bolj! Že naslednja aktivnost v okviru mednarodnega leta astronomije, bo potekala danes z vzponom na Šmarno goro v obeležitev druge obletnice sprejetja Uredbe o zmanjševanja svetlobnega onesnaženja v Sloveniji. Od sprejetje te listine do danes se je svetlobna nesnaga baje zmanjšala za četrtino in astronomi bodo danes to preverili na lastne oči.

Lep astronomski pozdrav

Bojan Ambrožič