Sem že zdavnaj mislil, da v osrednjem delu Karavank, ne morem več najti kotička bi mi bil zanimiv. Povsod sem hodil, povsod sem bil. Ne pa plezal! Z Domnom sva našla (za naju) še neprečeni mejni greben med sedlom Belščico in Stolom.

Zanimiva vzhodna stena Malega Stola in Stol

Zloglasni poti cepca s sprejem (gorskega samovšečneža, ki je kar na lasten račun uničil brezpotje v Zagonu), se izogneva po obvozu mimo črnogradnje s klopcami. Na sedlu Belščica (planinski mejni prehod) se povzpneva na greben Vzhodnega Jelenčka.

Mejno sedlo Belščica s Svačico v ozadju

Nobenega pravega plezanja še ni. Neučakan, si ne morem kaj, da ne bi že kar takoj (brez potrebe) zagrizel v skalo. Grif, eden dva, brez težav se spleza. Potem pa sestopim na škrbino tik pod vrhom Jelenčka in se zaradi ravnotežja zgolj dotaknem kak meter visokega zidu. Ta se, brez opozorila zruši na mojo nogo. Na srečo sem dovolj trdno stal in bil tik pod njim, da skale v velikosti melone, niso dobile še prave hitrosti. V nasprotnem primeru bi končal v grapi pod škrbino. Oh te naše gore, hišice iz kart! Ponoči me je tlačila naporna mora, da se mi je med plezanjem zrušila prav vsaka skala katere sem se prijel. Jaz pa sem vedno pristal, kot krvav madež, globoko pod steno. Vesel sem, da pišem ta blog. Bila je dobra lekcija in nadalje sem plezal vselej tako, da sem vsak oprimek po dvakrat preveril.

Na srečo sem jo odnesel le z nekaj praskami

Z vrha Jelenčka se spustiva do škrbine, kjer je v skalo že zabit klin. Namenjen je varovanju prek štirih skalnih stolpov, ki sledijo. Midva sva splezala samo čez prva dva, druga dva sva pa po levi (slovenski) strani obvozila, ker nisva imela polnega dneva časa potrebnega za zahtevnejše plezanje. Domen je lezel naprej in me varoval na vrhu drugega stolpa. Ker sem kot drugi v navezi imel bistveno lažje delo, sem na drugi stolp (varovan praktično na top rope) splezal direktno po grebenu, kjer je bila (res da le nekaj gibov) čista plezalna IV.

Pogled s prvega stolpa na drugega. Plezala sva v vsej poletni plezalni opremi, čeprav bi bilo 30 m vrvi več kot dovolj.

Vzpon na Orlice (Celovško Špico) je nezahteven. Le pod vrhom je treba paziti na to da se skozi škrbino povzpnemo na Avstrijsko stran gore, kjer je lahek prehod na vrh. Po slovenski strani so možni trije prehodi s plezanjem IV. stopnje. Verjetno jih tu kar veliko zaide, saj je tu zanka za spust po vrvi. Podobno zanka je tudi tik pod vrhom, na zahodnem delu gore, kjer sva midva sestopala. V opisih poti je bil omenjen spust z Orlic in sva mislila, da sva naletela nanj.  Že med spustom pa sva ugotovila, da sva se “abzajlala” na navadno planinsko pot: osramočen.

Orlice (Celovška špica)

Sestop poteka po zanimivih velikih skalnih blokih, ki naloženi drug na drugega spominjajo na tiste, ki gradijo Stonehenge. Sledi ključni del kjer je treba splezati dol  z enega izmed blokov (nerodno in izpostavljeno).  Domen se je temu detaljčku poskušal izogniti po slovenski strani, a je naletel le na neprehoden žleb.  Sam pa sem zlezel dol in nadaljeval po Avstrijski strani okrog še enega kolosa kamnov. Sprva nič težjega- razen skok s kamna na kamen. Nato pa strm kamin s plezanjem III stopnje in iztekom nekje globoko na meliščih nad Celovško kočo. Domen ni splezal za mano, ampak je poiskal manj izpostavljen prehod direktno čez te skale s prav tako plezanjem okrog III stopnje. S zahodne strani sem poiskal lahek dostop na ta “vrh” in mu podal vrv. Tam je stala skala prikladno gobaste oblike okrog katere sem naredi varno sidrišče.

Kamin po katerem sem obvozil “Stonehenge vrh”

Nadaljnji sestop do sedla med Orlicami in Stolom je potekal po poti označeni z možici. Sestop pa se mi je zdel težji, kot vso plezanje prej, zaradi grušča naloženega na skalnih poličkah. Nikoli nisem vedel kdaj mi bo kak oprimek ostal v rokah.

Le še previdno čez te “špice”, potem pa do vrha Stola ni več daleč.

Vzpon na Stol poteka po nezahtevnem in manj krušljivem travnatem pobočju. Edina težava je nekje v višini Malega Stola, ko se greben zoži na minimum, v obliki nekakšnih špic. Obvozila sva jih s spustom (plezanjem I-II) na skalno poličko na našo stran gore.

Pogled nazaj na preplezan greben

Lep gorniški pozdrav

Bojan Ambrožič