Dve tekmi v enem dnevu: 4. Andrejčkov tek – 15. Tek na Vršič ter 9. Tek za pokal državnosti po ulicah Radovljce

25. junija v Sloveniji praznujemo prav poseben dan. Dan ko smo bili dovolj zreli, da smo si upali reči “NE” zastareli Jugoslaviji in velik “JA” na poti v samostojnost in demokratičnost. In danes smo vsi državljani republike skupaj prestopili prag zrelosti naše točno 18 let stare domovine Slovenije.

Sam se vsako leto poklonim temu prazniku. Predlani sem to storil s Tekom po ulicah Radovljice, lani pa s Tekom na Vršič. “Sedaj ni samo naša država polnoletna, ampak sem tudi jaz,” sem razmišljal. Kaj pa če bi izpeljal oba teka v enem dnevu?

Velikopotezen načrt bi se bi mi kmalu popolnoma izjalovil. Dan po Teku na Ratitovec sem se odpravil na regeneracijski trening – enkrat za spremembo s kolesom. Pa nisem prišel daleč. V istem križišču v katerem sem pred leti v prometni nesreči skorajda izgubil življenje, sem nerodno zavrl in padel. Ker nisem nosil zaščitnih kolesarskih oblačil, mi je asfalt posnel dobršen del kože na telesu. Najbolj pa jo je skupilo koleno. Kar nekaj časa sem iz popolnoma okrvavljenega uda odstranjeval pesek in tujke. Pa to ni bilo najhuje. Dobil sem močan udarec v pogačico, ki mi je zatekla v ogromno gobo, ki me je preprečevala vsakršen upogib kolena. Prvih nekaj noči sem od bolečin komajda kaj zaspal. Pravzaprav sem po nekaj dneh opazil da spanca sploh ne potrebujem. Moje telo, ki je bolj ali manj cel dan negibno ležalo v postelji, se je prvič po dolgem času uspelo popolnoma odpočiti. Prej ko sem redno treniral, sem klub kondiciji, potreboval kar nekaj spanca za regeneracijo po treningih. Sedaj pa mi je bilo 3-4 ure spanca na dan več kot dovolj. Hoditi nisem mogel niti z berglami, ker jih nisem mogel držati zaradi poškodovanih dlani.

No, pa smo se znašli “v danes”. Poškodbe sem saniral do teme mere, da se ne morem več izgovarjati nanje. Tekli bomo na Vršič!
Vremenske neprilike zaznamujejo našo državico. Sedaj smo polnoletni. Ne bomo jim klonili! Kljub temu imam občutek da živimo v tropskem pasu. Le z izjemo tega da je padavin trenutno celo nekaj več ter da je za 20° C hladneje!

j

Pravo tropsko podnebje nas spremlja v zadnjih dneh

Žal je zaradi tropskega mrzlega podnebja odpadlo 1. državno prvenstvo v gorskem maratonu v Podbrdu. Solzne oči idejnega vodje tega izjemnega gorskega teka-graparskega kerlca – Jožeta Daksoblerja – so sporočile, da se je celoletni trud stotine prostovoljcev Grape utopil v brzicah Bače. Vendar vseeno čestitke Jožkotu in močno stisnjene pesti, da čez 2 leti ne bomo tekli le na državnem prvenstvu, ampak SVETOVNEM prvenstvu v gorskem maratonu. Kar nekaj izmed 300 predprijavljenih gorskih maratoncev, se je zato spočitih znašlo na štartu današnjega 15. Teka na Vršič, letos četrtič v spomin Andrejčku – pokojnemu “izumitelju” tega teka.


Zajeta slika

Tičarjev dom z Mojstrovko v ozadju

Leteči štart je pomenil kilometer ogrevanja v gruče stoterih tekačev po Kranjskogorskih ulicah. Izmed njih je predvsem izstopal Peter Lamovec, ki je “vstal od mrtvih” in se po dolgem premoru vrnil takoj nazaj med najboljše. Študent odličnjak poleg atletike dela tudi doktorat!

Zajeta slikam

(dr.) Peter Lamovec

Čas naj bi se začel meriti pri hotelu Lek, a žal ni bilo označeno kje točno. Zato so imeli mnogi težave pri prižiganju svojih štoparic. Prvi ravninski kilometri niso nič razredčili skupine. To mi ni nič všeč, ker sam tečem že blizu polne hitrosti, pa nobenega vpliva na tekmece. Sem res v tednu dni postal prava rožca?

Most čez Pišnico pri Eriki je prelomil cesto iz ravnine v strmino. Pa ne samo nje, ampak tudi tekače na dvoje, ki drug za drugim takoj začnejo zaostajati. Lamovec že teče svojo dirko, sledita mu Horvat in Vračič. V drugi skupini napredujem z veteranom Šalamunom in specialistom za ravnine Dejanom Zormanom. Spodbujam ju, da bi stopili hitreje, pa ne dosežem učinka. “Reši” me Stanko Janžekovič, ki kot vedno po svoji taktiki začne vedno zelo rezervirano. Tvegam in priklopim njegovemu vlaku. Komajda mu sledim, pa so zadaj šele prvi ovinki in Mihov dom. Vendar je vredno, saj Mario Vračič popušča, ker sam sebi ne zdrži diktirati ritma.

Ko trpim pomislim na našega junaka Jureta Robiča, ki že devet dni praktično neprekinjeno poganja pedala na RAAAM-u. Jaz pa bom tekel zgolj eno samo uro. Ameriški organizator je poskrbel, da verjetno ne bo dobil zmagovalnega venca okrog vratu, kljub temu da je pokazal, da je daleč najboljši. Jure za nas si ne glede na izid še dodaten razlog da danes slavimo!

hh

Le še dve serpentini do vrha

Vračič je po 15 minutah sledenja ujet. Stanka spustim naprej, odpor Maria pa moram še sam zlomiti. Številne ravnine okrog Erjavčeve koče mi to preprečujejo. Gorski tek pa tak. Ja, pa je. Poglej; ruševje polomljeno od plazov, ki so tu še pred mesecem na 10 m debelo prekrivale pobočja. Strmina znova dobi svoj zagon. Zadnje serpentine držim le še svoj ritem in končam kot absolutno četrti in drugi v svoji kategoriji. Zadovoljen, saj sem tekel 52 min in 58 s, kar je minuto in pol boljše od časa lanskega zmagovalca Klemena Trilerja ter 6 minut hitreje kot sem sam tekel lani.

vvv

Naš najvišji prelaz

Ni bilo večjega užitka, kot pa panoramska vožnja z avtobusom nazaj v dolino. Med tekmo ni bilo časa za poglede na zasneženo ostenje Prisanka z njegovo brado- slapom Lambado ter tatujem- Ajdovsko deklico. Tudi zlatoroga pri jezeru Jasna ni nihče videl.

Organizatorji te tekme so mislili na vse – predvideli dež ter prizorišče postavili v šotor pod streho. Nasploh je to šlo za enega organizacijsko bolj posrečenih tekov v zadnjem času. Vsak udeleženec je dobil odličen ASCIS-ov dres. Prijatelj si ga je tako zaželel, da sem ga prijavil na tekmo samo da ga je dobil, ker se zaradi obveznosti sam ni mogel udeležiti tekme. Brez nepotrebnega zavlačevanja je stekla tudi razglasitev rezultatov. Zmagovalci pa smo domov odnesli delček Vršiča v obliki izvirnih pokalov zgrajenih iz steklenega podplata vpetega v tako granitno granitno kocko, kakršne gradijo vseh 50 ovinkov na prelaz Vršič.

gggggg

Vršiške trofeje

Prireditve je bilo obetavno hitro konec. Tekma v Radovljici je šele ob sedmih zvečer. Bomo zmogli danes še to? Doma smuknem za nekaj uric v posteljo in če bom lahko še vstal, ni nobene ovire da ne bi danes še enkrat nastopil. Musklfiber, ki sem ga imel v nogah pred tekmo na Vršič, kot posledica premočnih treningov po poškodbi, je celo minil. V slovenskih tropih se je popoldanskemu deževju nemogoče izogniti.

Lije! V takem vremenu pa že ne bom tekel. Vendar ploh je kmalu konec in za tek praktično idealni pogoji me prepričajo, da se prijavim. V Radovljici nastopam že tretjič in vem kaj lahko pričakujem oz. bolje rečeno česa ne smem pričakovati. Organizator  se očitno nikoli ne trudi preveč z iskanjem pokroviteljev, tako da za štartnino ne dobimo nič. V devetletni zgodovini teka jim še ni uspelo izmeriti časov tekmovalcev. Letos končno. Saj je novoustanovljeno Atletsko društvo Radovljica prevzela organizacijo Gorniškemu klubu Karavanke. Kar je šlo letos na slabše je to, da so že prej skromno 2 km dolgo progo, oškrtnili še za njen najlepši del skozi staro mestno jedro. Tako smo tekli 8 dolgočasnih dober kilometer dolgih ravninskih krogov med radovljiškimi bloki. Vse seveda ni bilo tako črno. Denimo nagrade za prve tri v vseh kategorijah so bile dobre ter sama trasa urejena, kot se spodobi.

vbv

Štart teka po ulicah Radovljice


Nisem sam. Kar okrog osem nas je takih, ki smo dopoldne pretekli Vršič. Zaslužili bi si svojo kategorijo.   Začnem v svojem ritmu in v prvem krogu celo povedem. Ne popustim bistveno, pač pa danes še ne ogrete noge dobijo pravi zagon in me povozijo. Padem na šesto mesto in se ne naprezam preveč. Zmaga je šla zanesljivo v roke Petru Letnarju, ki bi ob še kakem krogu več za krog zadaj pustil vso konkurenco.

mmmm

Bel ASCIS-ov dres z Vršiča sem imel priložnost takoj preizkusiti in si z njim pritekel še drugo 2. mesto danes

nnn

Častni govornik na proslavi poslanec državnega zbora Miran Potrč med recitacijo svojega že ničkolikokrat slišanega govora.

Lep tekaški pozdrav

Bojan Ambrožič

2 comments

Submit a comment

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava / Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava / Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava / Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Odjava / Spremeni )

Connecting to %s