29. Tek na Mohor; težji del Dneva-D

6. 6. danes je. Satanov datum napoveduje enega najbolj krvavih dni v zgodovini človeštva. Vsa zahodna Atlantska obala (z zaveznicami) danes praznuje 65. obletnico dneva-D, znamenitega vojaška preobrata v 2. svetovni vojni. Kakor mi je znano se Slovenci niso borili na tej fronti. Nič zato! Četa tisočev maturantov se je danes vkopala v šolske klopi in z balistično natančnostjo reševala maturitetni izpit iz matematike. Preživeli smo šest kvadrat date.

Taktika in metode reševanje nalog so predmet naših pogovorov. Sam pa počasi že plavam v drug svet. Snujem taktiko za današnji gorski Tek na Mohor.

Zavedam se, da gre spet za enega izmed bolj pogojno rečeno »gorskih« tekov. Povprečna naklonina je tako mila, da bo treba že od vsega začetka teči hitro.

V prvem kilometru se res držim načrta. Najprej nas je skupina kakih petih tekačev, ki tečemo bok ob boku. Začetna ravnina omogoča tek s tempom novega rekorda proge. S prvim rahlejšim vzponom, pa noge tekačev nevajenih strmine, začnejo popuščati.

Naš štirikolesni spremljevalec na dirki (Foto: Bojan Okorn)

To zanimivo zapletanje in razpletanje dirke so fotografi prvič natančno posneli. Na motornem štirikolesniku so nam sledili vso pot. Spretno so se vozili med nami in nas ujeli v akciji in ne le v cilju, kot je to običajno. Na ta način so res lahko prikazali realno podobo tekme.

Boštjan Hrovat sprva zaostane … (Foto: Bojan Okorn)

Šele drugi kilometer nastopi, jaz pa sme porabil že vso svojo rezervo. Tabla, ki označuje »le« še 5 km do cilja vzame vso motivacijo. Tako sem že na koncu, da mi bi bilo prav vseeno, če se tekma zakliči že kar ta kilometer.

.. na koncu pa ga izkušnje pospešijo do nove zmage. (Foto: Bojan Okorn)

Boštjan Hrovat se nenadoma popolnoma ustavi ter prepusti vodstvo Marku Pintarju in meni. Kasneje pojasni, da je imel želodčne težave, zaradi zaužitega preobilnega kosila. Zdi se, da je tekma odločena. Marku pač ne morem slediti. Iz kilometra v kilometer dlje je. Začetni tempo poskušam le še za silo držati, pospeševati ne morem več. Naj bo te bitke že čim prej konec! Ne, ne bo šlo vse tako zlahka. Boštjan se je očitno izbruhal in kot prerojen sprožil novo ofenzivo proti Marku in meni. Le v nekaj minutah je nadoknadil vsaj 500 m zaostanka ter spet prevzel vodstvo. Z makadama stopimo na asfalt. Sprememba tekaške podlage se mi zdi, kot da bi stopil na drug planet. Copati čisto drugače funkcionirajo. Bolje! Pintar očitno ni v nič manjši krizi, kot jaz. Z iskanjem idealne linije in manjšimi pospešitvami se mu povsem približam. Hrovat pa se med tem igra z nama. Vsake toliko časa se malce ustavi in naju počaka, potem pa spet odšprinta naprej. Za nov njegov rekord proge mu očitno ni mar. Le po zadnje pol kilometra poti, bi tek lahko uvrstili med gorske, ko se trasa res nekoliko vzpne. Premagamo še to in v cilju smo.

Študija prihoda prvih treh v cilj (Foto: Bojan Okorn)

Sledijo nam gorski kolesarji, ki so se prav tako spoprijeli s to progo. Stavim, da so se oni še bolj namučili od nas. Njim vsaj peš ni bilo treba v dolino. (Foto: Bojan Okorn)