Sobotna ekskurzija je bila sicer čist lepa pesem, a mi je ukradla vikend. V planu je bil ledeniški tečaj na Avstrijskem ledeniku Venediger, ki ga je organiziral alpinistični odsek Radovljica v povezavi z GRS Radovljica. Tako sem žal prikrajšan za znanje o hoji po ledeniku in reševanju soplezalca iz ledeniških razpok.

Nedelja pa mi ni bila ukradena. Za resno gorništvo (sploh samotarsko) se mi je zdelo prenevarno. V zadnjih nekaj dneh je beli vrag pod sabo pokopal kar nekaj alpinistov. Nad Preddvorom pa je Hudič za sabo pustil naravno čudo- Hudičev Boršt. Po legendi, ga je ta mitološka legenda odložila na pobočju pod Srednjem vrhu, ker je ob polnoči zazvonil zvonec v bližnji cerkvici sv. Jakoba. Legenda pa ni daleč od resnice, saj je ta osamljen gozd sredi alpske stepe ustvaril prav beli vrag- snežni plaz, ki se pogosto proži na travah višje pod srednjim vrhom.

Hudičev Boršt

Vse skupaj več kot dovolj zanimiva pravljica, vredna povezave z gorskim tekom. Avto pustim ob cesti še pred Preddvorom. Cela vas je namreč prekopana, srečavanje vozil pa praktično nemogoče. Prvi hrib izmed petero »gora« te pravljice je začetek grebena s cerkvijo sv. Jakoba. Na srečo tokrat zvonovi v turnu niso bíli, da bi prožili plazove. Brez postanka odtečem naprej proti Potoški gori. Vzpon je blag, pot pa ravno prav ozka. Kot bi markacisti zame postavljali in označevali pot. Na Javorjevem vrhu dosežem snežno mejo. Za sneg se nekaj časa še ne menim, saj se še da teči. S Sedla proti Cjanovci in (enemu izmed akterjev naše pravljice) Srednjemu vrhu pa se pot strmo vzpne. Vsakih nekaj korakov uživam, da sem premagal skoraj prav tolikšno višinsko razliko. Če bi šlo tako hitro bi bil v nekaj minutah že na vrhu. Če, bi! Zgolj zaplate snega hitro zamenja prava snežna odeja. Komajda se še da teči. Potem se niti hoditi ne da več normalno. Več kot meter debela snežna plast prekriva vršnih 300 m Srednjega vrha. Sneg pa je sestavljen iz ene same zelo južne plasti, ki se predira do tal. Stvar dodatno še poslabša ruševje, kajti spodaj se je sneg stopil in izoblikoval mrežo votlin. Tebi se predre do riti, gležnji pa udarijo ob skalo ali ob borovce. Sam sem tekel zgolj v kratkih hlačah in sem še dodatno trpel ob prediranju, ker je bil sneg sestavljen iz zelo tankih plasti ledu, ki so na moja gola kolena in meča delovala, kot rezila. Odbrusilo mi je vrhnjo plast kože po celih nezaščitenih nogah ter tu in tam zarezalo kako globljo prasko. Sneg sem rdeče markiral.

Noge po boju s snegom ter del grebena z Javorjevim vrhom, ki sem ga pretekel

V planu sem imel prečenje naprej prek Malega Grintovca proti Kališču in Preddvoru. Na ta način bi naredil lepo prečnico po grebenih nad Preddvorom. Vendar pravega smisla, da bi še nadaljnjo uro tvegal svoje noge ni bilo. Bomo v letnih razmerah dokončali pravljico. Iz sneženega krvavega potu se rešim po isti poti. Po 4 urah in pol sestopim v Preddvor. Dan je za mano, si mislim.

Znanilec pomladi

Lep pozdrav

Bojan Ambrožič