Tako, kot lani je ta tek pomenil začetek tekaške sezone. Zadnjih nekaj tednov sem bil precej slabo motiviran za trening in sem kar nekaj kilometrov prešprical. Več sem hodil, kot tekel …
Tudi tek je umetnost
Vreme je bilo pravo spomladansko in res prijetno. Če ne bi malce pihalo, bi bilo že prevroče. Posledice ene najhujših zim v zgodovini, pa so se poznale tudi na trasi proge. Zato se je teklo zgolj po asfaltu do Hrušice in nazaj. S tem je tek postal malce lažji- kot nalašč za ne še prav dobro utečene noge na začetku sezone.
Zbere se nas 50 tekačev. Od tega je dobršen del, če ne polovica, zastopale barve Tekaškega foruma. Najbolj pa me žalosti dejstvo, da je nastopalo zelo malo mladih tekmovalcev-v kategoriji do 18 let celo en sam! Na srečo je bil vsaj otroški tek malce bolje zastopan.
V zadnjih metrih (foto: Miha Stare)
Štartnemu zavoju je sledila praktično ena sama ravnina do obrata pri Hrušici. Že na začetku se močno zaženem, brez taktiziranja, in sledim Boštjanu Hrovatu ter Janezu Ferlicu. Pa jima ne morem slediti, kaj dosti dlje, kot do konca prvega kilometra, ko tekača šele zares poženeta. Razlika se iz kilometra v kilometer veča. Sam trudim zadržati svoj začeti tempo. Že po drugem kilometru padem v krizo. Ravnina omogoča, da vsaj na videz ohranjam stik z njima. Od obrata dalje je tek veliko lažji, saj gre navzdol. Poleg tega pa srečujem vse tiste tekače, ki sem jih prehitel. Ne vem kdo so, ker sem preutrujen. Po dveh, treh kilometrih spusta kriza nekako mine in imam občutek, da bi lahko obdržal ta tempo še precej dlje, kot 10 km. V cilj pretečem 3 minute hitreje kot lani (klub daljši progi), kot tretji absolutno- za Hrovatom in Ferlicem.
Moj čas: 36 min 12,64 s
URADNI REZULTATI: http://www.zsport-jesenice.si/info.php?id=rez&x=9023
Medalje je podelil Jeseniški podžupan Boris Bregant, ki je baje celo nek moj (daljni) sorodnik
Lep tekaški pozdrav
Bojan Ambrožič
One comment