Blejski Vintgar

Prijetno toplo nedeljsko sonce bi ponavadi naznanilo nov zimski gorniški vzpon. Vendar je v visokogorju zapadel dodaten meter južnega snega, ki je skoraj do skrajnosti povečal že prej ne tako majhno nevarnost proženja plazov. In spet smo na “začetku” zime …
  
Pa sem sklenil otvoriti kolesarsko sezono. Cilj je Blejski vintgar. Kljub temu, da je ta svetovno znana naravna znamenitost le nekaj (10) km oddaljena od mojega doma, jo še nisem uspel obiskati. Pa sem med tem, kot ljubitelj naravnih stvaritev, že videl lepo število vintgarjev. Samo ime te vrste soteske naj bi etimološko izviralo iz nemške besede “der Wein”, ki se nanaša na obliko prečnega prereza soteske v obliki vinskega kozarca.
Na hitro opravim osnovna popravila kolesa. Zadnje platišče je skrivljeno in zavore prav tako neuporabne. Zanašam se – bolj upam- da bo le sprednji par parne opreme zdržal teh 40 ali 50 km vožnje. Prvih 20 km je res tako. Zvita zadnja feltna je sicer tako skrivljena, da poplesava levo in desno, sicer pa še nikoli nisem poganjal tako dobro (povprečna hitrost okrog 25 km/h). Pade mi šele na Bledu, pa to zaradi previdnosti in prometa. Še klanček proti Spodnjim Gorjam in že sem pred vstopom v sotesko.
 
Amerikanka
Na pot se podam z iste smeri, kot sta se prva dva obiskovalca, župan Jakob Žumer in fotograf Benedikt Lergetporer, pred 118 leti. Izkoristila sta nenavadno nizek vodostaj reke Radovne in se podala odkrivat 1600 m dolgo sotesko. Kljub temu je bil to podvig, saj je soteska s svojimi strmimi stenami neprehodna. Že čez 2 leti so postavili mostičke in galerije ter tako omogočili, da si je sotesko lahko ogledal prav vsakkdo. Bližina Bleda je razlog, da so se lepote soteske razširile po vsem svetu.
 
Vintgar na najožjem delu je res šolskega prereza

 

Vonj po trhlem lesu, luknje na mostičkih mi ne dajejo prav posebnega občutka varnosti. Letošnja zima in teža snega je močno poškodovala galerije. S sotesko opravlja Turistično društvo Gorje, ki med sezono pobira vstopnino, ki naj bi jo namenjali za vzdrževanje. Od oskrbnika sem dobil zagotovilo, da bodo v tem tednu opravili nujna popravila in že čez teden dni odprli sotesko. Za ogled soteske je skoraj nujna nošnja čelade. Padajoče kamenje je lani zadelo nekega fanta in ga ubilo. Brez le te jaz ne vem, če bi lahko tako mirno fotografiral to čudo.

Na izstopu soteske je še mogočen 16 m visok slap Šum. Imel sem srečo, da sem tu tik po deževju. Redko kdaj tako šumi, kot je danes, saj je nekaj metrov višje majhna hidroelektrarna, ki mu običajno pobere velik del njegove pesmi – vode.
Sv. Katarina s Stolom v ozadju
Nazaj na začetek soteske se vrnem mimo romanske cerkvice sv. Katarine čez hrib Hom. Nazaj proti domu me čakajo spusti. Vendar kolo niti tega ne zdrži več. Popolnoma novo sprednje platišče se skrivi. Z dvema jajčastima gumama moram na nek način priti do doma. Le toliko sreče sem na koncu pa imel, da mi kolesi ne odpadeta. Verjetno pa ni bilo daleč od tega. Oh, to so kolesa!
Lep kolesarski pozdrav
Bojan Ambrožič

9 comments

  • Barve so zelo slabe in nekontrastne, ker se je pooblačilo. Ni mi uspelo nič posebnega. Je pa Vintgar super plac za ljubitelja fotkanja. Ne daleč proč je še Pokljuška soteska z znameniti Pokljuško luknjo ter endemično praprotjo perušo. Čisti pragozd je tam. Tja bi blo tud (še) enkrat fajn letet. Ampak, kaj ko je kolo v razsulu.Je pa zame osebno zanimiv Stol, ker se lepo vidjo vse grapce na južni strani gore. Samo je pa hecno, ko si enkrat notr stvar čist drgač zgleda, kot tukaj.

    Všeč mi je

  • No, kljub barvam sta še zmerej lepi sliki. Ti dve sta mi res kul. A pa jih ti kej popravlaš pol na računalniku al jih objaviš take, kot so?Pokljuška soteska, mm, zveni privlačno. En dan se bom šla prov res mal izgubit tja.Stol. :) Men je to itak vse neznanka. Nisem še bla gor, ampak sej – me vse to še čaka. Je pa ponavad tko, da z druge perspektive stvari zgledajo sevede čist drugačne.

    Všeč mi je

  • Ja, kontrast je mal popravljen. Sej si morm zrihtat Photo shop. Sej so tko šumaste fotke s to kamero, da se kej dost popravljat niti ne da. Pa ni mi všeč, če so fotke umetne. Sam kukr zej gledam se ne da dobit več ene same fotke od profijev, ki bi bla naravna. Vse popravjo. Velika večina fotk na tem blogu je še vedno originalnih.

    Všeč mi je

  • No, toj pa pohvalno drgač. Jest sem šla enkrat ene svoje take totalno amaterske dotke naših kozolcev pa Storžiča pa tak popravlat, pa morm rečt, da je res blo bistveno bolš. Sam se pa sevede goljufa na tak način. Sam če si tko k jest al pa če gre za kakšne družinske slike, je v bistvu čist vseen. Če gre pa za profije, no, oni pa ne bi smel tega delat.Moje stališče je v glavnem tako: digitalce amaterjem, družinam in tistim, ki slike za zih pustijo take, kot so, če čjo bit profiji, analogce pa profijem.No, jest zdej ne bom mogla več gulfat.

    Všeč mi je

  • Ooo, sam sta zadnji dve lepi obe. V bistvu je tista prva – neobdelana, clo dost lepša. Tisti prvi linki pa … Paja, tričetrt je obdelanga, al pa še več. Kar sem jih na hitr mal poklikala, mi je bla še tanajbol všeč ena z naslovom "Jutranja (Narava)". Tista je res lepa.No ja, eni se grejo pa dost abstraktno fotografijo. x)

    Všeč mi je

Submit a comment

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava / Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava / Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava / Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Odjava / Spremeni )

Connecting to %s