Komna

Bohinjci imajo še snega! Tik pod ostenjem spodnjih Bohinjskih gora se v poznem dopoldnevu pripravljam na naskok na Komno. Prav čudno je, da me mulatjera do Doma na Komni ni privabila že poleti. Pot je za hojo popolnoma nezanimiva, medtem ko bi za gorski tek težko našli kaj boljšega. Cikcakasta (skoraj prava) cesta je prepredena s številnimi bližnjicami, ki omogočajo zelo hitro nabiranje “nadjezerske” višine.

 huu
Tudi danes ni bilo pravzaprav nič drugače. Navzdol je bilo zgaženih na stotine bližnjic. En ovinek sicer še hodim po poti, a vidim da tako počasno vzpenjanje po snegu, ki ne zagrifa, ne pripelje nikamor. Zaženem se po bližnjicah navzgor. Sneg je še ravno dovolj mehak, da zimski gojzar prime. Pravi užitek je tako nabirati višino v stilu Dobrče. Razgleda ni, jezero skrito nekje za smrečjem, le od stotin gazi razrit grd gozd. Na srečo se kmalu tako utrudim, da se mi očala debelo orosijo in mi ni treba ničesar več videti.Smeško S popolno zimsko opremo se mi še res nikoli ni tako prileglo teči. In bilo je vredno – že po 45 minutah sem se znašel v popolnoma novem svetu.
jhjb
Komna

Komna- visokogorska kraška planota-  je že sama po sebi odlično razgledišče. Tokrat pa je obsijana s soncem ter zalita s petimi metri snega, ponujala ljubiteljskemu fotografu pravi raj. Če sem prej napredoval s hitrostjo med 800 in 900 m/h, sem sedaj bil 10krat počasnejši. Podrobno sem fotografiral vsak košček pokrajine. Za fotografirati je bilo toliko motivom, da me je popolnoma zmedlo in mi žal ni uspelo nič posebnega.
Bolj kot “hotel” imenovan Dom na Komni, mi je zanimiva Koča pod Bogatinom na Planini na kraju. Tu so imeli zadnji teden tečaj turni smučarji. Zanimivo pa je kako je tu vse zamedel sneg. Nekaj planšarij jim je celo uspelo odkopati. Dve pa je le mogoče zaslutiti, kot dva manjša “griča”, ki sem jih na prvi pogled zamenjal za naravna. Na Komni je danes vse enako.
vhv
Planina na Kraju. Večji kup snega desno je pravzaprav koča.

Naredim napako in planino obkrožim po okoliških južnih pobočjih. Precej hitreje in varneje bi bilo, da bi se spustil v dolino, namesto, da sem zgolj zaradi nekaj višinskih metrov hodil daleč naokoli. Varneje pa zato, ker so južna pobočja zelo plazovita. Na večjih strminah v Gracji so bili sproženi (verjetno) le nekaj dni stari plazovi.
jh,hm,
Bela nevarnost

Sestopim navzdol v dolino in po njej malce gori, malce doli, napredujem proti Bogatinskim vratcem. Malo pod vrhom sedla me zajame tako gosta megla, da vidim le dober meter pred sabo. Obrnem. Gaz je sicer dobro vidna, a se ne želim izgubljati. Vreme se slabša.
 jghjghjg
Sonce se že zgublja v megli.

Sestopim bolj ali manj po isti gazi. Najbolj zabavna pa je bila vožnja po riti do Koče pri Savici. Sneg se je medtem še malce ojužil, da hoje navzdol v dolino skorajda ni bila potrebna. Kar ni šlo po zadnji plati, se je dalo posmučati z gojzarji.
m,mn,nm,m
Za konec sem si šel ogledati še slap Savico. Poleti je treba plačati! Danes ne, a je malce razočaral, ker ni imel veliko vode. Zamrznjen pa tudi ni bil.
Lep gorniški pozdrav,

Bojan Ambrožič

One comment

Submit a comment

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava / Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava / Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava / Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Odjava / Spremeni )

Connecting to %s