En vikend, dva gorska teka (Pod Begunjščico in greben Brezniških peči)

Ta teden je po dolinah padlo veliko dežja, po gorah pa snega. Nevarnost proženja snežnih plazov se je povzpela na 3-4 stopnjo 5-stopenjske lestvice. Zato so zame odpadle vse poti v visokogorje. Zaradi varnosti (in kondicije) sem se lotil gorskih tekov po sredogorju. PS. In ne spet na Dobrčo!

Zajeta slika
Utrinek ob poti

Pozno sobotno jutro postreže celo s sončnimi žarki. Temperature pa se gibljejo okrog ledišča. Po posvetu z Domnom se lotim relativno kratke ture pod Begunjščico.
Začnem v smučarskem “centru” Krpin. Nekaj časa (dni!) je bilo letos smučišče spet po dolgem času odprto. Vendar je odjuga v teh dneh pustila le še centimeter čoftastega snega. V kar prestrm klanec za ogrevanje se zaženem. Inov8-ke na srečo primejo tudi v takem snegu. Priljubljeni izletniški točka sv. Peter in Sankaška koča sta dosežena v dobrih 5, 10 minutah. Ne zmenim se zanju, saj sem šele začel teči.
Zajeta slika...
Smučarski “center” Krpin
Nadaljujem proti Tomčevi koči na Poljški planini. Le še nekaj minut moram trpeti od številnih nog poledenelo pot. (Inovke niso za led! :S) Naprej pa sem prvi (po zadnjem sneženju) na poti. Sicer z vsakim korakom globlje gazim v belino, a vsaj prime. Na Poljški planini se vdira že do kolen.  Nekaj se sicer še trudim, a teči (razen navzdol proti planini Planinici) ne morem več.
 ,jk
Približna trasa poti vrisana v Google Earth

Nadaljujem proti planini Preval po cesti, ki preči celotno južno pobočje Begunjščice. Seveda bi veliko raje tekel na vrh Begunjščice. Plazovi, ki so zbrisali cele dele ceste, pa mi povedo zakaj me danes ne bo tam gor. Kar celo uro gaženja potrebujem, da se prebijem na Prevalo. Sledi le še sestop v Drago skozi Luknjo. Upal sem, da bom lahko videl zaledenele slapove ob poti. Ne, nič! Vse se je stopilo v tem tednu dni. Vsaj sneži za vzdušje. Krog končam s prečnico mimo gradu Kamen nazaj v Krpin.
n,
Kar nekaj takih plazov je bilo treba prečiti
Časi teka:
Krpin-Poljška planina: 56 min
Poljška planina- planina Preval: 59 min

Prevalo-Krpin: 59 min


GREBEN BREZNIŠKIH PEČI

Greben peči je skrajno zahodni del Kamniško-Savinjskih Alp. Na prvi pogled ni nič posebnega, kaj šele zanimivega. Vendar pred mesecem dni smo ga prehodili s Samostojno skupino. Kljub temu, da smo hodili ekstremno počasi nas ni zdolgočasil, saj je ponekod kar izpostavljen. Vse te težje dele pa je bilo mogoče obiti. Vmes pa mamljive ozke potke, ki kar vabijo k teku. Bilo je torej le še vprašanje časa kdaj se ga bom lotil preteči …

n,m
Greben Peči v Google Earthu z vrisanim pravim GPS Trackom (by Domen)

… Danes: Teči se sicer ne da prav hitro, vendar je pot tako ozka in ponekod tako ostro vijuga, da ti da občutek da res drviš. Ni časa za napačno misel, vse se dogaja tako hitro. To je adrenalin! Počutim se kot Tarzan, ko plezam čez vršni – izpostavljen del grebena. Dolg skok in že sem na drugi strani. Taka je zgodba po celotni dolžini grebena. Vmes pa nešteti (ne)poimenovani vrhovi.  3 stopinje nad inčlo po Celzijevi lestvici ne povedo nič.  276 stopinj Kelvina pa da bolj realen podatek kako mi je bilo vroče.  Zato tečem prvič letos z golimi komolci in koleni. Sneg le teh prav nič ne moti, saj je mehak. Vendar pri plezanju s pogačico zadanem ob oster oprimek – prebledim od bolečin- in tečem naprej. Otekline se mi ni bati. Snega je vse več in več. Tu in tam ga je namreč toliko napihanega, da se predre do kolen (obkladek).
jkjkh
Greben Peči s “Klopce”

To je bil res eden najbolj zanimivih gorskih tekov v mojem življenju.  Do “konca” grebena- 1122 m visokega Smokuškega vrha potrebujem 1 h in 3 minute. Nekako trikrat hitreje kot je normalne hoje.
jkhhjk
Klopca – le še 5 min do Smokuškega vrha

No treba je še povedati, da v (moji) smeri iz zahoda proti vzhodu je vsak naslednji vrh nekoliko višji od prejšnjega. Zato to smer priporočam tistim, ki radi tečete v klanec in se v čim večji meri želite izogniti spustom. Tisti, ki pa imate raje kratke vzpone in dolge spuste pa oberite obratno smer.
khjk
Kar nekaj (tisoč) takih stopinj sem pustil v teh dveh dneh

Tek zaključim s spustom proti sv. Petru in Poljčam. Od tod pa še 5,9 km dolgočasnega teka po cesti nazaj do avta. Med tem lahko opazujem točno kje “gor” sem danes že tekel. Po cesti sem isto zračno razdaljo premagal dvakrat hitreje (28 minut).
Zelo dobra gorsko-tekaška tura, ki jo bo poleti treba obvezno ponoviti.
khjkjhk
Lep gorsko-tekaški pozdrav
Bojan Ambrožič

One comment

Submit a comment

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava / Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava / Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava / Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Odjava / Spremeni )

Connecting to %s