V okviru priprav na svetovno prvenstvo v gorskem teku sem se lotil teka na dvatisočake. Poleg teh dveh tukaj omenjenih sem tekel še na Begunjščico čez Kalvarijo. Vsi treningi so bili precej uspešni. Mogoče bom moral malce več trenirati hitrost s pomočjo teka intervalnega teka v klanec.

Stol z Robleka

Še nisem napravil ducata korakov, pa sem bil že naveličan teka. Res nisem imel volje do teka. Že drugič letos sem tekel na Stol. 1605 m se mi zdi spoštovanja vredna vertikalna razdalja, ki jo je treba premagati. To je visoka psihološka ovira. Na Valvazorju si naberem že 4 minute zaostanka za osebnim rekordom. Potem pa močno pospešim. Na Prižnico pritečem z minuto prednosti pred PB-jem. Potem pa dohitim bivšo državno prvakinjo v gorskem teku – Simono Žabjek. Celih 15 minut traja najin klepet. Sprijaznim se, da ne bom tekel rekorda. Vseeno pa se mi volja popravi. Zato od tu do vrha Stola tečem hitro in popolnoma neprekinjeno.

 

Viharnik na Žirovniški planini

Sestopim po Zabreški poti. Pot presekam prek strmih travišč na južnih pobočij Stola. Trave so prijetno mehke in gladke. Zato se kar po zadnji plat posankam navzdol. Tudi zabava mora bit! Pot se na ta način precej skrajša. Treba pa je paziti, da ne zaidemo preveč na desno (zahodno), ker točno na mestu kjer travišča preidejo v ruševje, markirana pot zavije spet levo (na vzhod) v gozd. Verjetno pa obstaja še ena možnost za hiter sestop – Zabreški plaz. Po njem navzdol pa drugič. Označena pot proti Zabreški planini je čisto na novo markirana. Pred letom dni sem se kar lovil zaradi slabih označb. Tik nad Zabreško planino zavijem na desno na “direktno” varianto do Valvazorja. Vendar me pot razočara, saj je veliko daljša, blatnejša, bolj razgibana ter predvsem počasnejša, kot pa avtocesta čez Zabreško in Žirovniško planino. No vsaj opazim kje “pride dol” Zabreški plaz. Tudi za z Valvazorja najdem novo zanimivo bližnjico. Torej sem vseeno prehodil veliko novih poti, kljub temu da sem letos na Stolu že tretjič.

Planinska kavka

Završnica – Valvasorjev dom: 33 min 30 s

Valvasor – Prižnica: 30 min 40 s

Prižnica- Mali Stol (Prešernova koča): 34 min 35 s

Mali Stol – Veliki stol: 6 min 20 s

Završnica – Veliki Stol: 1 h 44 min

Relativna višinska razlika = 1605 m oz. pretekel sem povprečno 925 m višine / h

Brez tiste hoje bi bil rezultat neprimerno boljši.

Še en lep dan. Še en dan, ki mi ga je škoda zavreči. Avta ne dobim pred enajsto dopoldne. Šele ob poldne štartam z Dovjega s tekaškim pogledom proti Kepi. Želim se izogniti makadamski cesti do planine Mlince. Zato jo sekam bolj, kot ne, na slepo, po bližnjicah. Zaidem do struge potoka Mlince. Jasno mi je, da me bo “voda” pripeljala do Erjavčevega rovta. Zato plezam čez balvane navzgor po kanjonu. To je sicer zabavno, a gre prepočasi. Zato se zapodim v desni breg potoka. Kmalu naletim na cevovod. Predvidevam, da vodi iz jezu s katerim je zajezena Mlinca. Nekaj časa tako precej hitro napredujem. Potem pa gredo cevi kar preko kanjona. Na vrhu so sicer privarjene jeklenice. Vendar mi to ne daje dovoljšnega občutka varnosti, da bi hodil po spolzkih ceveh najmanj nad 30-metrskim prepadom. Spet se lotim plezanja po pobočjih kanjona in končno prilezem do parkirišča pod planino Mlinco. Teka do sem torej ni bilo.

Varovala

Od tu pa gre zares. Teči se da ves čas, razen na kratkem odseku pred lovsko kočo na Drvogah. Od tu naprej pa je pot idealna za tek. Območje je tudi zelo vodnato. Izvirov na poti je veliko. Zato ni treba tovoriti veliko vode s seboj. Eden je na lovski koči, drugi pa na razpotju za vzpon na Dovško Babo (desna pot) in Kepo (leva pot). Pot se ves čas zložno vzpenja prek pobočij Plevelnikov, Gubna. Pod Malo Kepo je nekaj “železovine” v obliki treh jeklenic in petih skob. Rahlo izpostavljeno, a nič težkega oz. nič nujno potrebnega. Potem pa le še pospešek v še zadnji breg- na vrha Kepe.

 

Vrh in pogled s tod na Baško jezero (Faaker See)

Sestopil sem po isti poti z nekaj dodatki. Eden takih je bil, da sem poskušal splezati na Malo Dovško Kepo. Zlezel sem skoraj do vrha, potem pa sem se zbal da se bom zaplezal in sem raje splezal nazaj na zavarovano pot. Drugi dodatek je bil še Gubno in nek manjši neimenovan vrh. Od tod se mi zdi, da sem skoraj padel nazaj na Erjavčev rovt. Od tu pa sem delal intervale ter šprinte po cesti do Dovjega.

Utrinka s poti

Dovje-Planina Mlinca: 29 min 25 s

Planina Mlinca – Lovska koča: 13 min 50 s

Lovska koča – Razpotje: 11 min 45 s

Razpotje-Kepa: 48 min 30 s

Skupaj: 1 h 51 min 27 s

Relativna višinska razlika: 1415 m

To znese le 763 m višine / h, kar je zelo malo. Pot je enostavno prepoložna in prevelika prečnica, da bi bilo mogoče premagati veliko višinske razlike na uro.Bolj realen odraz bi pomenil kako hitro se je teklo.

Lep gorsko-tekaški pozdrav

Bojan Ambrožič